ponedeljek, 16. december 2013

16. 12. 2013: IZKLOPLJEN SEM

Pozdravljeni!

   V šoli, pri delu in v življenju nasploh lahko vsak opazi, da se občasno izklopi. Kolikokrat se vam zgodi, da sedete pred TV, da boste pogledali vremensko napoved in "se zbudite", ko je na vrsti že šport? Kolikokrat vozite avto po znanih poteh na "avtomatskem pilotu"? Včasih se to zgodi, ko je dejavnost monotona, drugič, ko nam je neprijetno ali se celo ne počutimo varno. Takrat gremo iz te realnosti v drug svet. V svet, ki je bolj po naši meri. Včasih je bolj prijeten, udoben in ljubeč, včasih pa v njem nadaljujemo prepire in imamo, seveda, prav. 
   Tapkala sem z učencem šestega razreda, ki ima v redovalnici pisano zbirko ocen, od 1 do 5. Povedal je, da je šola popolnoma brez veze. Učitelji so zoprni, nadležni in tečni. 
   Povedala sem mu, da po mojih izkušnjah skoraj vsi prvošolci z veseljem prihajajo v šolo in tudi večina drugošolcev. Spomnil se je, da je tudi on rad hodil v 1. in 2. razred. V tretjem pa mu ni bilo več všeč. Najbolj ga moti, če je učiteljica stroga, če ima zoprn glas, kadar kaj očita in sporoča, da ni dober. Začel se je izklapljati, umika se v svoj svet. V tem je tako dober, da nekega dne ni slišal, da imajo naslednji dan športni dan. Ko je prišel v šolo s šolsko torbo in so mu sošolci povedali, da ni pouka, je bil to zanj najlepši dan.
   Naštela sem predmete, ki so v šestem razredu, on pa mi je povedal, koliko je pri urah izklopljen (0 popolnoma izklopljen, 10 popolnoma prisoten): SLJ 0, MAT 0, TJA (angleščina) 0, ITJ (italijanščina) 0, GEO 0, ZGO 0, NAR 0, LUM 1, GUM 2, TEH 5, ŠPO 10. Tapkala sva:
KARATE:
   Čeprav so moji možgani izklopljeni, sem jaz OK.
   Čeprav sploh ne vem, kaj se okrog mene dogaja, ker se izklopim, je to popolnoma v redu in sem dober športnik.
   Čeprav mi v šoli ni všeč in sploh ne sledim, je to popolnoma normalno. Jaz dobro obvladam izklapljanje.
PO TOČKAH:
   v šoli mi ni všeč, jaz se izklopim, ne vem, kaj se dogaja okrog mene, odpotujem v drug svet, izklopim se, jaz sem prisoten samo pri športu in tehniki, nič me ne zanima, možgani so izklopljeni...

   Med tapkanjem sem se tako vživela v njegovo izklapljanje, da sem komaj ohranjala koncentracijo. 
   Prosila sem ga, da si v glavi predstavlja vrsto stikal, da bi možgane postopoma vklopila. Koliko sva bila uspešna, se bo pokazalo iz njegovega obnašanja. Dala sem mu tudi navodila za tapkanje doma.

   Glede na to, da sem učiteljica (in celo v tretjem razredu, ki je bil tu izpostavljen), je bila to lekcija tudi zame. Želim si, da bi lahko bila tako prijazna in razumevajoča, da ne bi nobenega učenca prizadela. Sploh pa ne tako močno, da bi se mu šola zamerila za vedno. Ne vem, če je to sploh možno, kljub temu pa lahko poskusim s tapkanjem:
KARATE:
   Čeprav si želim, da bi bila vedno umirjena in razumevajoča, mi še velikokrat spodrsne. Dvignem glas, karajoče pogledam, opozarjam na napake ... in sprejemam ta zoprni, tečni del mene ter si odpuščam.
   Čeprav se mi zdi, da sem si postavila nedosegljiv cilj, sem pripravljena narediti prvi in drugi ... korak proti cilju. Sprejemam svoje napake.
   Čeprav grem sama sebi na živce, kadar sem glasna, jezna, nerazumevajoča, sprejemam ta senčni del mene in se imam rada.
PO TOČKAH:
   jezna sem nase, nisem dobra učiteljica, imam zoprn glas, na živce si grem, želodec me boli, ko se tega spomnim, tega si ne morem odpustit, v glavi me tišči, tečna sem, grozno mi je, ko se slišim, vem, da je lahko drugače, včasih mi tudi uspe, spuščam to bolečino, to prizadetost, to jezo, spuščam in si odpuščam ...
     
    Ob katerih priložnostih pa se vi izklopite?
    Ste pripravljeni odkriti, zakaj to delate in to spremeniti?

Življenje pomeni nepretrgano vrsto osebnih odkritij.
Gerhart Hauptmann

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti  (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).

Lep pozdrav 

        Berta RebolNotranja harmonija s.p.
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

Ni komentarjev:

Objavite komentar