ponedeljek, 10. februar 2014

10. 2. 2014: PODZAVEST NE ŠTEJE LET IN NE POZABLJA

Pozdravljeni!

   Prejšnji teden se je virus uspešno razrasel na njivi moje psihične "nasičenosti" in dosegel, da sem se "odklopila" iz utečenega ritma življenja. Hitela sem nazaj v službo, navkljub opozorilu zdravstvenega osebja, naj tega ne delam, in zbolela še enkrat. 
   V drugo vročina ni bila visoka, so me pa mučile hude bolečine v mišicah. Običajno me boli hrbet, sedaj pa so se oglasile čisto druge mišice. Bolečina je bila globoka in topa, občasno pekoča. Mišice so bile napete in v krču. Najbolj je izstopal občutek, da je bolečina globoka. Lotila sem se je s tapkanjem, tako kot to učim na delavnici. Ni popustila. V meni je naraščala napetost. Kaj pa je sedaj to? 
   Na pomoč je prišlo vprašanje, ki sem ga zaslišala v glavi: Na kaj te spominja ta bolečina? Ali si že kdaj čutila podobno bolečino? Takoj za vprašanjem je prišel odgovor: Seveda, tako sem se počutila po operaciji kolena. V trenutku so oživeli spomini ...

   Na kratko: ko sem bila stara 10 let, sem padla s kolesom in se kljub bolečinam peljala še dva kilometra, da ne bi zamudila šole. Do šole pa nisem prišla, ker sem se pred tem ustavila pri mami v službi in nisem mogla več naprej. Z očetom sta me odpeljala v zdravstveni dom in naprej v bolnišnico. V bolnišnici so mi dvakrat punktirali koleno in me operirali, saj so ugotovili, da sem na desnem kolenu strgala dve kolenski vezi. Čez nekaj let se je pokazalo, da operirana noga ne raste tako kot zdrava. Poškodovan je bil rastni hrustanec in stanje so ortopedi popravili tako, da so mi "doštukali" desno golen pod kolenom. Iz medenice so vzeli košček kosti in jo presadili pod koleno. Enako operacijo so ponovili spet čez štiri leta, da  bi izenačili dolžini obeh nog. Ko sem bila pred nekaj leti na pregledu v Valdoltri, mi je doktor rekel, da sem lahko srečna, ker me je operiral tak strokovnjak, kot je bil pokojni prof. dr. France Srakar. Vsekakor sem mu hvaležna.

   Oživeli so spomini na bolečine po operaciji, ki so mi jih blažili s praški na bazi morfija. Po nekaj dneh so rekli, da mi jih ne morejo dati toliko, kot bi jih jaz želela, da ne bi postala odvisna od njih. Spomnim se, kako sem se napenjala in se krčila v bolečinah. Držala sem železno ogrodje bolniške postelje in imela občutek, da ga bom zvila. "Sotrpini" v sobi ortopedske klinike so povedali, da sem ponči v spanju jokala, kako me bolijo roke. Nikomur ni bilo jasno, zakaj stokam za bolečinami v rokah, če so mi operirali koleno . Sedaj se smejem, takrat pa res ni bilo smešno. Ko so te bolečine ponehale, pa me je vse bolelo od ležanja na hrbtu, saj se med spanjem nisem mogla obračati zaradi 15 cm dolgih vijakov, ki so gledali iz kolena. 
   In zakaj so ti spomini oživeli ravno te dni? Sklepam, da zato, ker sem tudi po operaciji imela povišano temperaturo in zadnje bivanje na ortopedski kliniki je potekalo konec januarja in v začetku februarja. Pred 28-imi leti. Mogoče si je bolečina že leta na podoben način prizadevala, da ji namenim pozornost in da me zapusti enkrat za vselej, pa jaz tega nisem prepoznala. Sedaj sem v intervalih tapkala dva dni in upam, da sem pomirila ta zakrčen del sebe. Vsekakor se počutim veliko lažja.

   Če ste preživeli kakšno poškodbo ali operacijo, vam priporočam, da pretapkate vse travmatične občutke povezane z dogodkom in zdravljenjem. Podzavest ne šteje let in ne pozablja. Vse je še vedno v vas.

   Vsi, ki tapkate, ne skrivajte svojega znanja. Če vidite, da nekdo trpi, mu pokažite, kako si lahko pomaga. Če bo to sprejel, pa ni odvisno od vas.

   Si predstavljate, da ležite v bolnici pa k vam pristopi medicinska sestra in reče: 
   Pred operacijo boste naredili naslednje izvide in opravili tečaj EFT. 

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com).

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

Ni komentarjev:

Objavite komentar