ponedeljek, 15. september 2014

15. 9. 2014: "FAZANIRALI" SO ME ... in spet trema

Pozdravljeni!

   Večinoma tapkam z osnovnošolskimi otroki, prejšnji teden pa je poiskala pomoč novopečena srednješolka. Na informativnem dnevu ji je bila šola zelo všeč, prvi dan pa jo je prizadelo "fazaniranje", počečkali so jo s flomastri. Pripovedovala je:

"Fazanirali" so me in tako sem izvedela, kakšni so, ne morem jim zaupat​​´. Občutek sem imela, da so se vsi spravili name. Počutila sem se ogroženo in napadeno. Čutim strah v trebuhu, stiska me za 8. Po treh krogih tapkanja, se je nasmehnila, saj se ji ta dogodek ni zdel več strašen in bolečina v trebuhu je izginila.

   Drugi dan ji je bilo še huje, saj je ugotovila, da:
- Dekleta, s katerimi sem se na novo spoznala, kadijo, pouk jih ne zanima. To gre meni na živce. Čeprav se mi zdi, da ne spadam zraven, grem z njimi. Samo, da nisem sama, težko je bit´ sam, ker nisem doma. Popoldne je bilo hudo, premagal me je jok.
   Po krogu tapkanja je povedala, da sedaj lažje diha, pojavili pa so se novi občutki.
- Družila sem se z njimi, čeprav sem imela občutek, da ne spadam zraven. Počutila sem se neumno in nevidno. Jaz sem kar stala tam in to je bilo res čudno. Po tapkanju je povedala, da se počuti bolje.
   Vprašala sem jo:
- Ali si se že v osnovni šoli kdaj tako počutila? Ali se mogoče tako počutiš doma, ko želiš kaj povedati, pa imaš občutek, da te nihče ne posluša in da si nevidna?
- Ne, doma si včasih želim, da bi bila nevidna ... in sva se obe smejali.
- Zanima me, kako to, "da si padla" v to skupino? Ali si bila z njimi, ker si se ob tem počutila "domače", ker je tak občutek zate nekaj običajnega?
   Rekla je, da ne. Vprašala sem jo, ali je še kaj neprijetnih dogodkov v zvezi s prvim tednom v srednji šoli.
- Povedali so nam, da bomo imeli veliko govornih nastopov. Ta stavek je komaj izdavila, zato sva takoj tapkali.

KARATE: Ko sem to slišala in sem pomislila, kako bom jaz to naredila, sem zmrznila. Tako sem zmrznila, da sploh ne morem govoriti o tem. Sploh še nimam take naloge, samo vem, da bo in že čutim ta mraz. Čutim, da jaz tega ne bom zmogla. Kljub temu, sem jaz OK.
   Ne bom mogla govoriti pred drugimi. Ne bom mogla imeti govornega nastopa. Kljub temu, sem jaz v redu.
   Čeprav cela zmrznem, je to zame normalno. Jaz tega ne bom zmogla. Groza me je tega. Jaz bom govorila in vsi me bodo poslušali. Ne, to pa ne bo šlo. Kljub temu, sem jaz KREATIVNA (to je po njenem mnenju njena najbolj pozitivna lastnost).

PO TOČKAH: ne bom zmogla, cela sem zmrznjena, trda sem od strahu, groza me je tega, ne morem govoriti, to ne bo šlo ...

   Kar sama je začela razlagati: To se je začelo v šestem razredu pri angleščini. Bila sem pri najboljših. Najtežje je bilo, ko smo delali v skupinah. Pripraviti smo morali nastop. Jaz sem bila v skupini z dvema fantoma, kjer se nismo znali dogovoriti. Onadva sta se pripravila in dobila pet, jaz pa enko. Najbolj mi je šel na živce en sošolec, ki se je delal pametnega in mi padal v besedo. Jaz sem morala razmisliti, on pa ni imel potrpljenja. Tapkali sva toliko časa, da je jeza šla od občutka, da bi mu zavila vrat do tega, da ga noče več videti, do tega, da "ji je ravno ...". 
   
KARATE: Čeprav še vedno mislim, da je X smotan, pa nima smisla, da je to moj problem. Oba sva OK.
   Čeprav me je prizadel, se jaz zdaj zdravim. Čeprav sva si šla na živce, sva v redu, taka kot sva.
   On je, kakršen je in to ni moja stvar. Ni moja stvar, da ga popravljam, kakor ni bila njegova stvar, da on mene popravlja. Oba sva še mlada, se učiva in se spreminjava.

PO TOČKAH: sva, kakršna sva, oba sva v redu, vsak na svoj način, vsak hodi po svoji poti in se uči v svojem tempu, mogoče se bo tudi on spremenil, ali pa ne, tega jaz ne vem in to ni moja stvar, jaz se ukvarjam s svojimi občutki, jaz poskrbim zase, odpuščam mu ...
   
   Zanimivo mi je bilo, da si je sama izbrala skupino sošolk, kjer se je počutila podobno kot v osnovni šoli. (Kasneje mi je povedala, da se je z njimi družila le prvi teden, naslednji teden pa se je že spoznala z dekleti, ki so ji bolj podobne.)

   Vrnili sva se k strahu pred javnim nastopom. Rekla sem ji, naj pomisli, da se mora so petka pripraviti za govorni nastop. Preverjali sva, kakšne misli in občutke bo to sprožilo v njej.

- Lahko se zgodi marsikaj. Lahko dobim slabo oceno, mogoče se mi bodo smejali, mogoče me ne bodo poslušali. 
  Po enem krogu tapkanja je strah začutila kot tiščanje v trebuhu za 7. Tapakli sva na fizični občutek in zehali, kar je dober znak, da se napetost v telesu sprošča. Po enem krogu je bilo tiščanja le še za 4. Med temi tremi strahovi pa je bil največji strah, da se mi bodo smejali. Seveda sem jo vprašala, ali se ji je to že zgodilo.
- Sošolec, ki se vsem smeji (zabava druge ali pa žali), se je moji napaki med govornim nastopom tako smejal, da so ga slišali v sosednjo učilnico. 

KARATE: Čeprav se spomnim njegovega smeha, tako se je režal, da so ga slišali v sosednjo učilnico, sem vseeno kreativna.
   Čisto malo sem se zmotila, njemu pa se je kar utrgalo in jaz sem čutila ta grozen občutek. Najraje bi se udrla v zemljo. Kljub temu sem jaz OK.
   Moje telo si je to zapomnilo. Sram me je bilo. Zmedel me je. Kljub temu se zavedam, da je to bilo takrat, jaz sem preživela in je minilo...

PO TOČKAH: samo eno besedo sem zamešala, zmedel me je, krohotal se je, njemu je vse smešno, meni je sedaj to tudi smešno, takrat mi pa ni bilo, ker se je šlo za oceno, bilo me je strah in mi ni bilo smešno, šel mi je na živce, on je pač tak...

  Spet sva testirali, kakšen je občutek tiščanja v trebuhu.
- Ni ga, je rekla prav olajšano.

   Dogovorili sva se, da se čez en teden spet slišiva.

 "Eden izmed vplivov strahu je tudi ta, da zavede čute. Zaradi strahu so lahko stvari povsem drugačne, kot so v resnici."
                                                                                    Cervantes, Don Kihot I/18

V soboto, 27. 9. 2014, bo v OŠ Dekani od 9.00 - 13.00 ure začetna štiriurna delavnica uporabe EFT tehnike. 
Cena: 40€. Za dijake, študente, upokojence, brezposelne ali če prideta dva iz istega gospodinjstva 10% popust. 
Prosim za predhodne prijave! (Delavnico lahko organiziramo tudi v vašem kraju. Pokličite, da se dogovorimo.)

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).​

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notanja harmonija, s.p.
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

ponedeljek, 8. september 2014

8. 9. 2014: STRAH PRED NASTOPOM + TREMA PRED SPREJEMNIM IZPITOM

Pozdravljeni!

   Tapkala sem s fantom (13let), ki že od malega nastopa, poje in igra na inštrument. Kadar poje na šolskih proslavah me njegov čisti glas gane do solz. Nastopa tudi na otroških glasbenih festivalih in ob raznih družinskih in krajevnih slavjih.
   Ko mi je zaupal, da ima težave s tremo, sem bila resnično presenečena... in vesela, da je prišel po pomoč.
   Med pogovorom sva natančno opredelila njegove občutke:
- strah me je, da bom pozabil besedilo, to čutim v glavi, vroče mi je in postanem rdeč,
- strah me je in sram pred publiko (to so vsi ljudje na tem svetu, razen sorodnikov, ki jim pogosto igram),
- lažje mi je, če nisem sam na odru,
- sošolci se mi posmehujejo in me je zaradi tega sram,
- pred nastopi grem večkrat na stranišče, imam suha usta in "temo" v glavi.
   Strah sva tudi ovrednotila:
- strah, da se bom zmotil za 7,
- strah, da bom vse pozabil za 6,
- strah, da se mi bodo smejali za 8.
   Po nekaj krogih tapkanja so bili občutki skoraj enako močni, zato sem ga vprašala:
- Ali se spomniš kakšnega dogodka, ki bi bil lahko razlog za take občutke?
   Pokimal je in povedal: 
- Na veliki prireditvi v dvorani je luč svetila samo name in sem pel solo (prej je rekel: lažje mi je, če nisem sam na odru). Dirigentka me je po nekaj taktih ustavila in mislil sem, da sem "fušal" (strah, da se bom zmotil, da bom pozabil besedilo). Postal sem rdeč. Sram me je bilo. Moral sem začeti znova. Vsi so gledali vame (publika: vsi ljudje na tem svetu).
   Med obujanjem tega spomina je postal rdeč, čutil je napetost v glavi in tiščanje v prsih. Tapkala sva, dokler niso neprijetni občutki izginili.

   In ozadje dogodka: Dirigentka ga je ustavila, ker v dvorani ni bilo tišine. Po nastopu mu je povedala, da jo je jezilo, da ga ne poslušajo in ga pohvalila za petje. Žal pa smo ljudje narejeni tako, da lepe in prijazne bede ne "pozdravijo" takih šokov, ki povzročijo motnjo v energiji. Še sreča, da to lahko naredimo s tapkanjem!

   »Vse, kar si želiš, je na drugi strani strahu.«
                                                                     George Addair

Avtor: Zdenka Đokić 
http://mojezdravje.dnevnik.si/sl/Za+du%C5%A1o/Psihologija/2620/Strah+pred+javnim+nastopanjem+je+prvi+med+strahovi
V neki ameriški analizi so združili 11 najhujših človekovih strahov. Presenetljivo je, da je bil na prvem mestu nastop pred kamero ali mikrofonom, na drugem govor pred skupino ljudi, šele nato so sledili strahovi pred višino, insekti in žuželkami, finančnimi težavami in podobno. Gre za strah pred ocenjevanjem, kaj znamo, kako povemo, kako smo videti v očeh drugih. Sodobni čas namreč pričakuje, da zna vsak nastopati. Če nič drugega, pri stikih s strankami in sodelavci.


V sredo, 10.septembra, bo ob 18.00 uri predstavitev EFT knjig s Piko Rajnar v knjižnici v Kopru. Vstop prost. 
Knjigi EFT za telebane in Kako je EFT spremenil moje življenje lahko kupite po ugodni ceni.
​ 
V soboto, 27. 9. 2014, bo v OŠ Dekani od 9.00 - 13.00 ure začetna štiriurna delavnica uporabe EFT tehnike. 
Cena: 40€. Za dijake, študente, upokojence, brezposelne ali če prideta dva iz istega gospodinjstva 10% popust. 
Prosim za predhodne prijave! (Delavnico lahko organiziramo tudi v vašem kraju. Pokličite, da se dogovorimo.)

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).​

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija s.p,
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

KOLEGICA (V POKLICU IN V TAPKANJU) MI JE POSLALA ČUDOVITO ZGODBO TAPKANJA S PRVOŠOLCEM. UŽIVAJTE V BRANJU!

TREMA V PRVEM RAZREDU  PRED SPREJEMNIM IZPITOM ZA GLASBENO ŠOLO
K meni pride učenec in me prosi, če bi tapkala, ker ima tremo pred sprejemnim izpitom za glasbeno šolo. Z njim je želela tapkat že mamica, pa je rekel, da bo raje z tapkal z mano.  Vprašam ga, kaj misli s tem, da ima tremo. In reče:
»Ja, ne vem, kaj točno je to. To je tako, ti si tam in vsi te gledajo in imaš tremo.«
Vprašam ga, če ga je kaj strah, pa pravi, da ne, da ima samo tremo, ko ga bodo tam gledali.  Zanima me, kako velika je trema, če pomisli, da ima čez dva dni preizkus za glasbeno. In pokaže z rokama –  močno jih razširi.
»Koliko je to?«
»Za 10.«
»Ampak v podaljšanem bivanju smo že dvakrat imeli nastop, gledalo te je veliko več ljudi, pa se mi zdi, da nisi imel treme, ali pač?«
»Ne, v podaljšanem bivanju je nimam, no, čisto malo, toliko (pokaže s palcem in kazalcem, razmika je ravno toliko, da je, skoraj nič), recimo za 1 ali 2.«
»Kaj pa je tam drugače, kot v podaljšanem bivanju, da imaš tam večjo tremo?«
»Ne vem, samo vem, da imam tremo, če se spomnim, da  bom imel preizkus in me bodo gledali.«
K njemu pristopijo še sošolci in z njim tapkajo. Bilo nas je 6 v skupini.
Tapkava: Čeprav imam veliko tremo, tremo za 10, če se spomnim, da imam v soboto preizkus za glasbeno, in me bodo gledali, jaz bom pa tam, kljub temu se sprejemam in imam rad in sem čisto v redu otrok in vsi me imajo radi.
Čeprav imam tremo, ne vem, točno, kaj to je, to je tako, če te veliko ljudi gleda, kar za toliko sem izmeril tremo, kot sem pokazal, to je res veliko, samo da se spomnim, da je v soboto preizkus za glasbeno, ne morem si mislit, da bom tam stal, oni me bodo pa gledali, tremo imam, ampak jaz sem vseeno čisto v redu otrok in vsi me imajo radi.
Čeprav imam tremo pred sobotnim preizkusom, kar za toliko sem pokazal, tremo imam, ker me bodo gledali, jaz bom pa tam, sem jaz čisto v redu otrok, tak kot sem in vsi me imajo radi.
In okrog po točkah: tremo imam, za 10 čutim, da jo imam, če se spomnim, da imam preizkus za glasbeno, jaz bom tam stal, oni me bodo pa gledali, o, grozno, kakšno tremo imam, kar za 10 sem pokazal, za toliko jo imam, to je tako, če te veliko ljudi gleda, tako tremo imam, če se na to spomnim …
Po 1. Krogu se že spusti na 2, čisto malo pravi, da je ostalo treme.
Prosim ga, naj kar tapka karate točko ves čas in nadaljujem pogovor. Zanimivo, kako hitro je trema odšla, si mislim, verjetno zato, ker so mu pomagali sošolci, in mu rečem:
»Tole je šlo pa zelo hitro, kaj, mislim, da so ti sošolci tudi pomagali.«
On pokima. Rečem mu, naj se jim zahvali. Tudi sama tapkam hvaležnost.
Spodbudim ga, naj tapka samo KT (karate točko), medtem pa mu govorim:
»Ker je šla trema tako hitro dol in je je ostalo samo še malo, bi lahko kje na telesu našel kakšen izhod, luknjico, da bi dal pot temu zoprnežu, da gre ven iz telesa? Da bi ta trema vsa odšla.«
Tapka KT, miži in čez nekaj časa pravi:
»Ja, na hrbtu, tukaj na desni sem jih odprl, lesena, grajska vrata, pa tako škripljejo …«
Vodim ga naprej:
»A dovoliš, da trema gre skozi ta vrata …?« On pokima. Rečem:
»Kar pošlji jo ven, kar je je še ostalo, pošlji tega zoprneža stran, dovoli mu, da gre. Boš lahko?«
Deček prikimava in reče:
»Zdaj je vsa trema šla,« in še kar tapka KT.
»A boš lahko zdaj ta grajska vrata sam zaprl?«
»Ja, kar zaprl jih bom, pa s 50 ključavnicami zaklenil.«
»A boš lahko sam …, rabiš pomoč ..., boš kar vse naenkrat …, ali vsako posebej?«
»Bom kar sam, čisto vsako posebej.«
Miži in tapka KT, jaz pa tudi ves čas. Na koncu pravi:
»Ko sem jih zapiral in zaklepal je tako odmevalo po celem telesu.«
V ponedeljek pridem v šolo in takoj pristopi k meni in pove, kako je bilo super na preizkusu, da ni imel čisto nič treme in da so mu rekle učiteljice, da je tako luštkan, da bi ga kar pojedle.
V šolo popoldne pride mami v podaljšano bivanje ponj in reče:
»Super je bilo. Učiteljice so rekle, da sem lahko ponosna nanj. Kako je bilo težko, ampak on je vse speljal, kot je treba, čisto sproščeno, pogumno, suvereno.«
                                        Marija Gotar, vzgojiteljica v PB na OŠ Jurija Vege, Moravče


nedelja, 7. september 2014

1. 9. 2014: TRNULJČICA ali KAKO ZAŠČITITI OTROKA

Pozdravljeni!

   Vedno me najbolj pritegnejo filmi, ki so nastali po resničnih dogodkih. To, kar se ljudem v resnici dogaja, je včasih bolj neverjetno, noro, fantastično, dramatično ... kot to, kar si uspejo izmisliti pisci zgodb. 
   Med tapkanjem mi ljudje zaupajo svoje življenjske zgodbe in pogosto tudi zgodbe svojih prednikov. Vsaka je po svoje neverjetna, vredna, da bi po njej posneli film ali napisali knjigo. Vsaka se me dotakne na svoj način in v vsaki prepoznam košček sebe ... Kljub razlikam smo si zelo podobni.
   Pred kratkim sem presenečena ugotovila, da mi je gospa povedala zgodbo, ki je na las podobna Trnuljčici.
   Prijateljica je gospo prosila, da jo odpelje k vedeževalki. Sama je bila samo šofer in ni imela namena obiskati vedeževalke. Vendar je prijateljica plačala še zanjo (iz hvaležnosti za prevoz) in gospa, ki je imela dveletno hčerko je zaslišala:
   - Ko bo hčerka stara 14 let, jo boš izgubila.
​  (​
http://www2.arnes.si/~dzorec1/trnulcica/index.htm
 ​)​
   Izraz na obrazu se ji je spremenil, zato sva tapkali. Občutek v telesu je opisala
​ ​
 ​z besedami​
 kot da bi me po hrbtenici presekalo na pol, saj si je besede "jo boš izgubila" naslikala z najbolj črnimi scenariji. Tapkali sva dokler ni občutek v telesu izzvenel. V njenem energijskem sistemu je delal zmedo 20 let.
   
   Starše je pogosto strah za svoje otroke. Razmišljamo, kako bi jih zaščitili, kako bi jim prihranili trpljenje. Strah pripomore k preživetju posameznika, saj nas aktivira, da zaščitimo svoje življenje
 ​​
ali pa tudi vrednote. Žal se danes razrašča tako imenovana kultura strahu, ki je stanje duha v družbi, v katerem je perspektiva strahu prevladujoča perspektiva, preko katere dojemamo svet okoli nas.
 ​
Ker živimo znotraj te kulture, se tega težko zavemo. Včasih nas na to spomnijo elektronska sporočila o tem, kako so
​/smo​
 otroci odraščali pred tremi, štirimi (ali več) desetletji. Sama se spomnim, kako smo otroci po več ur hodili po gozdovih in nabirali gobe. Ne spomnim se, da bi bilo starše zaradi tega kdaj strah. 
​​Nesreče so se dogajale takrat in se tudi danes, saj jih ne moremo v celoti preprečiti. Enostavno ni v naši moči. 

   Nekaj pa je v naši moči. Lahko se odločimo, da bomo strah nadomestili z zaupanjem, da se bomo zmogli soočiti z vsem, kar nam bo prineslo življenje. Tako bodo tudi otroci čutili, da ZMOREJO, saj se tega nalezejo od bližnjih (http://www.primus.si/zbirke/nalezljiva-moc-misljenja).
   Manj se bomo bali, več energije bomo imeli za življenje. In tapkanje nam je pri tem v veliko pomoč.

PS: Gospejina hči je živa in zdrava.

V sredo, 10.septembra, bo ob 18.00 uri predstavitev EFT knjig v knjižnici v Kopru. Vstop prost. 
Knjigi EFT za telebane in Kako je EFT spremenil moje življenje lahko kupite po ugodni ceni.
​ 
V soboto, 27. 9. 2014, bo v OŠ Dekani od 9.00 - 13.00 ure začetna štiriurna delavnica uporabe EFT tehnike. 
Cena: 40€. Za dijake, študente, upokojence, brezposelne ali če prideta dva iz istega gospodinjstva 10% popust. 
Prosim za predhodne prijave! 
(Delavnico lahko organiziramo tudi v vašem kraju. Pokličite, da se dogovorimo.)

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).​

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija, s.p.
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"