ponedeljek, 20. oktober 2014

20.10. 2014: NE UBIJ GLASNIKA! (Don't kill the messenger!)

Pozdravljeni!

   Tapkala sem z gospo, ki si po končani zvezi želi "ozdraviti strto srce". Tako bi rekli v pesniškem jeziku, ona pa pravi, da bi rada odložila boleče spomine, da ne bi šli z njo v novo zvezo. Pripovedovala mi je o dogodkih, ki so jo prizadeli in vsakič sva bolečino, ki se je pojavljala v različnih delih telesa, odtapkali do konca. Prevladoval je občutek žalosti in razočaranja. 

   To ni bilo najino prvo tapkanje in po eni uri čiščenja bolečih spominov sem jo vprašala:
- Kateri dogodek pa vas je najbolj zabolel?
Obraz se ji je spačil v bolečini in zvila se je je v dve gubi. Tapkali sva v tišini in njej so tekle solze ... Jaz sem govorila:

KARATE:
Čeprav me preveč boli, o tem ne morem govoriti, sprejemam ta občutek.
Čeprav boli za umret, zaupam tapkanju in vem, da bo bolečina popustila.
Čeprav je to že minilo in jaz sem preživela, je v meni še vedno ta bolečina. Popolnoma in globoko se sprejemam in si dovolim izraziti svoje občutke.
PO TOČKAH:
- boli me, ne morem govoriti, prizadelo me je, minilo je, čutim to bolečino in dovolim, da odteče ...

   Ko se je pomirila, mi je povedala:
- Najhuje je bilo, ko mi je rekel, da me nima več rad. 
Ko je izrekla to na glas, so jo spet oblile solze in nadaljevali sva s tapkanjem. Naenkrat pa se je ustavila in rekla:
V svoji glavi sem zaslišala stavek: Don't kill the messenger! (prevod: Ne ubij glasnika/sla!) Kaj to pomeni?
(Pri svojem delu uporablja ang. jezik in tudi med tapkanjem uporablja angleške izraze; razmišlja v večih jezikih.)

   V pogovoru sva ugotovili, da je v otroštvu najbolj pogrešala, da bi ji starši z besedami povedali, da jo imajo radi. Bili so skrbni in na razne načine izkazovali, da jo imajo radi. Ona pa si je najbolj želela, da bi ji kdo rekel: RAD/A TE IMAM!
   Tako sva uspešno prišli do korenine problema in tapkali bolečino iz otroštva. Ugotovila je, da je mala deklica v tem neizpolnjenem hrepenenju sprejela sklep, da ni vredna ljubezni. Ko sva odtapkali to prepričanje, je rekla:

- Sedaj bom z lahkoto izrekla drugi del stavka med tapkanjem: SE POPOLNOMA IN V CELOTI SPREJEMAM ali SE IMAM RADA. Vedno sem čakala, da mi bo to rekel ali dal nekdo drug.

(https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=23&cad=rja&uact=8&ved=0CCgQFjACOBQ&url=http%3A%2F%2Fwww.mirabi.org%2Fupload%2Fd200308172036clanekoimagopartnerskiterapiji1rogla2005doc.doc&ei=EDVFVKKzKcTbauqogcgG&usg=AFQjCNEieX69chpk3pqBIJbTdDkWcrAIvA&sig2=zhy8HoKY_Cb7psqrtiK7uQ&bvm=bv.77648437,d.d2s)
2. Kaj prinesemo iz otroštva 
Imago PT (partnerska terapija) uči, da vsi pridemo v odnos z zgodovino, ki nas opredeljuje. Ta zgodovina je sestavljena iz štirih področij: nezadovoljene potrebe iz otroštva, izgubljeni deli sebe, preživetvene strategije in Imago. Vsa ta zgodovina je osnova za izbor partnerja ter seveda za frustracije, ki jih doživljamo z njim.

2.1. Nezadovoljene potrebe iz otroštva
Vsak od nas je bil v različnih obdobjih svojega življenja na tak ali drugačen način ranjen. Še tako ljubeči starši so kljub svojemu dobronamernemu ravnanju povzročili, da smo se včasih počutili osamljene, nerazumljene, omejene v naši svobodi ali kreativnosti, prisiljene v nekaj, kar nam je povzročalo bolečino ali strah… Skratka, v odnos smo prišli z ranami, ki so se zapisale v našo podzavest in občutki, ki smo jih občutili kot otroci, se nam pojavljajo ob ravnanju našega partnerja. Vsak si zna predstavljati situacijo, ko pokličemo partnerja na mobilni telefon, le ta pa prekine klic, ker je na sestanku. Če se takrat v nas pojavijo občutki manjvrednosti, zavrnitve ali jeze, je prav verjetno, da smo bili kot otroci mnogokrat zapostavljeni ali odrinjeni s strani nam pomembnih skrbnikov. In tako nič hudega slutečega partnerja, ki pride iz službe, čaka kup očitkov ali jeza »majhnega otroka«, ki se je ponovno srečal z bolečo situacijo iz otroštva. 

V vsakem obdobju razvoja se razvijajo različne sposobnosti, ki so pomembne za preživetje. V tem obdobju je odgovornost staršev, da dajo otroku ustrezne potrditve in dovoljenja. Ne glede na to, kako dobri, ljubeči in skrbni so bili starši, so s svojim ravnanjem hote oz. nehote povzročili, da otrok ni vedno dobil tega, kar je potreboval. S tem so se v otrokovem razvoju naredile rane, ustvarile nezadovoljene potrebe in hrepenenja. V teh obdobjih otrok razvije različne preživetvene strategije. V teh obdobjih nastanejo tudi prepričanja ali »pogodbe« o sebi in drugih. Sklenili smo jih sami s seboj zato, da smo ohranili pozitivno samopodobo in izbrali vedenja, ki so nas ščitila pred ranami.
Po Imago PT smo vsi doživljali določene traume oz. smo bili ranjeni vsaj v eni od razvojnih faz, lahko pa tudi v večih. V svojo bližino nezavedno pritegnemo takega partnerja, ki je bil ranjen v isti razvojni fazi kot mi, samo razvil je komplementarno preživetveno strategijo. 

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com, 040 516 280).​

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija,s.p.
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

Ni komentarjev:

Objavite komentar