ponedeljek, 27. januar 2014

27. 1. 2014: ZAUKAZANA LJUBEZEN MED BRATI IN SESTRAMI

Pozdravljeni!

   Vedno znova se sprašujemo, kaj v vzgoji delamo narobe, ko se otroci ne vedejo po naših pričakovanjih. Ponavadi razmišljamo o tem, kaj smo otrokom rekli, pozabimo pa, da raziskave pravijo, da ima nebesedna komunikacija veliko večji vpliv kot besedna. Največji vtis naredimo z govorico telesa. 55% sporočila razberemo iz položaja telesa v prostoru (npr. oddaljenost ali bližina med sogovorci), iz kretenj rok in mimike obraza. 38% sporočila sprejmemo ali oddamo z intonacijo in barvo glasu, besedam pa pripada le 7%. 
   Otroci so mojstri branja med vrsticami. Občutijo naša čustva in razpoloženja, včasih preberejo naše misli. Starši in vzgojitelji pa nismo vedno iskreni. Včasih jim kaj prikrivamo ali lažemo, da bi jih obvarovali pred bolečino. In kadar naše besede in dejanja niso usklajene, so v stiski. Občutijo eno, slišijo pa nekaj drugega. Kaj če bi namesto pridige otrokom namenili iskren pogovor?

   To šolsko leto sem z učenci že nekajkrat tapkala občutke, ki jih imajo do bratov in/ali sester. Prejšnji teden je bil pred mano šopek krasnih deklic, ki imajo rade svojega bratca ali sestrico, hkrati pa občutijo še marsikaj. Tega doma raje ne povedo, ker se bojijo, da bodo izgubile naklonjenost staršev, za katero tekmujejo sorojenci. Med tapkanjem so si dale duška. (Pisala bom samo v moški obliki, velja pa seveda za oba spola.)

KARATE: Čeprav mi gre brat na živce, ga imam vseeno rada.
              Čeprav se z bratom pogosto prepirava in cukava, ga pogrešam, če ga ni doma.
              Čeprav mi brat nagaja in me zafrkava, si želim njegove družbe in je to popolnoma normalno.

PO TOČKAH: nagaja mi, moti me, tečen je, ko pišem nalogo, pravi mi, da nimam pojma, ukazuje mi, prepirava se za TV in računalnik, prepirava se, kje bo kdo sedel, tekmujeva, kdo je hitrejši, močnejši, pametnejši, zafrkava me, žali me, cuka me, on misli, da je nekaj posebnega, on misli, da lahko naredi, kar hoče, skrije mi stvari, vzame mi kaj, ... 

Pa sem vprašala: Kaj pa naredijo starši? 

KARATE: Čeprav imajo starši raje brata kot mene, sem jaz prav posebna punca.
               Čeprav starši nasedejo bratovim lažem, naju imajo radi.
               Čeprav vedno krivijo mene, in me to prizadene, čutim, da me imajo radi.

PO TOČKAH: žalostna sem, ker mi ne verjamejo, jezna sem, ker me obtožijo, da sem jaz kriva, da sem jaz začela, vedno bi morala jaz razumeti ali jaz popustiti, sita sem teh njihovih nasvetov, sploh me ne poslušajo, ne upoštevajo tega, kar jaz povem, njemu dajo prednost, njemu vse kupijo, zanj imajo vedno čas, vse mu dovolijo, ...

In kje v telesu to čutiš?

KARATE: Čeprav me tišči v prsih, sem OK.
               Čeprav me boli trebuh, sem na varnem in lahko povem, kaj mislim.
               Čeprav čutim pritisk v glavi, me imata starša rada.

PO TOČKAH: čutim ta pritisk, čutim to tiščanje, kot da mi je slon stopil na prsi, čutim to bolečino v trebuhu, kot da je tam balon, ...
(Vsak korak tapkamo toliko časa, dokler občutek ali bolečina ne popusti.)

KAJ PA DOMAČA NALOGA ZA ODRASLE?
Spomnite se, kakšne občutke, čustva ste gojili do sester/bratov, ko ste bili otroci? 
Se vam zdi, da so vam starši delali krivico? 
Pretapkajte te občutke, sprostite stare bolečine in zamere.
V kakšnih odnosih pa ste s sestro/bratom danes? Tapkajte ...

IN KAJ LAHKO PRIČAKUJETE PO TAPKANJU?
Olajšanje, izboljšanje odnosa s sorojenci in starši. Tapkanje pa pogosto preseneti tudi s pozitivnimi stranskimi učinki. 
Izboljša se lahko odnos z vašimi otroki in partnerjem, ker slabih izkušenj iz preteklosti ne boste več preslikavali v sedanjost.

Samo en način je, kako vzgojite otroka tako, da bo krenil po pravi poti,
in sicer tako, da sami hodite po njej.         
                                                                                (Abraham Lincoln)


Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com).

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

torek, 21. januar 2014

20. 1. 2014: PISMO UČITELJICE

Pozdravljeni!

  Živimo v obdobju, ko smo se navadili, da so stvari "na klik". Vse naj se zgodi in uredi takoj ali čim prej. To si izredno močno želimo še posebej, ko nam nekaj ne gre, ko nas nekaj žuli, muči, boli, obremenjuje, ne da nam spati ... In tisti, ki si pomagamo s tapkanjem ne pozabimo povedati, da tapkanje deluje hitro. Tisti, ki poslušajo, pa imajo o hitrosti svoje predstave in lahko pride do nesporazuma. Tapkanje učinkuje hitreje kot nekatere druge tehnike, vendar je še vedno priporočljivo, da ste potrpežljivi in vztrajni. Procesi, ki jih sprožimo s tapkanjem rabijo čas. Med tem časom pa si lahko najbolj koristimo, če gojimo občutke hvaležnosti za vse, kar smo že uspeli premakniti, počistiti, spremeniti ali sprejeti.

  Pisala mi je učiteljica, s katero sva tapkali med prazniki. V razredu ima dva učenca, ki motita pouk. Opisala mi je, kaj počneta in kaj jo moti in sva tapkali. Po praznikih mi je poslala pismo, ki se me je dotaknilo zato, ker je učiteljica opazila drobne spremembe, ki ji dajejo voljo, da tapka naprej.

Pozdravljeni. Trenutno sedim sama v učilnici in razmišljam o dogajanju v našem razredu, o katerem sem vam pripovedovala na tapkanju na Silvestrovo. Zanimalo naju je, kako bo po končanih počitnicah. Ponavadi učenci vedno rabijo nekaj dni, da se ponovno vtirijo. Zanimivo, da tokrat ni bilo tako. Slučajno ali zaradi tapkanja? (tapkali sva le zaradi dveh otrok)
V četrtek zjutraj sva z vzgojiteljico otroke posedli v krog, da bi se pogovorili, kaj vse so doživeli med počitnicami. Vsi so bili takoj za. In takrat se je začelo. Opazovala sem jih, kako so z zanimanjem poslušali drug drugega in si sploh niso segali v besedo. Še več, to jutro se niso naveličali poslušati drug drugega, niso se pogovarjali med seboj, niso ležali na blazinah,... 
Tudi kasneje so med delom sledili. Deček, ki med delom pogosto daje razne pripombe, godrnja sam pri sebi (zanj sva tapkali), je bil miren. Prva neumestna pripomba, ki je res zmotila delo je bila šele včeraj, torej po enem tednu (bo treba ponovno tapkat).
Naslednji deček, ki je sicer poln znanja, hoče pa vzbujati pozornost na razne načine, je bil veliko bolj miren in manj moteč. V petek smo se pri spoznavanju okolja pogovarjali o zimi ob slikah v power pointu. Postavljala sem vprašanja, ob katerih so morali svoje trditve sami utemeljiti, razmišljati, povezovati znanje. Včeraj smo hitro preleteli slike in ponovili. Ta deček je bil med delom, pogovorom, (zanimivo!) še vedno zbran, dvigoval je roko, odgovarjal na vprašanja, videlo se je, da je v petek res poslušal in si vse zapomnil, kar smo povedali. Skratka sledil je delu, ni se dolgočasil ali kako drugače motil. Pa še nekaj sem opazila - med pogovorom mi je sledil z očmi in mislimi. Pred tapkanjem so bile njegove misli stran od pogovora, pogled pa je usmeril k meni vsakič, ko se je želel prepričati ali ga gledam, ali ga bom videla, da bo nekaj rekel sošolcem, si dal npr. copato na glavo, se pačil,...   Res pa je, da še vedno izkoristi prehod iz ene dejavnosti v drugo za klepet ali pritegovanje pozornosti.

V naslednjih dneh bom  nadaljevala s tapkanjem. Zanima me, kakšen bo rezultat.

Lep pozdrav in hvala, da ste mi pomagala pri tapkanju.

Pozdravljeni!

Nimam besed, da bi lahko izrazila hvaležnost, ki jo čutim, kadar dobim tako povratno informacijo. Hvaležnost, da sem lahko del tega.
Ali lahko vaše pismo objavim na blogu?

Seveda lahko objavite, morda bi za boljšo predstavo morala dodati še to (da ne bi mislili, da je pa to sedaj po samo enem tapkanju že pravi "čudež"), da je razlika v njunem vedenju pred tapkanjem in po njem. Z enim samim tapkanjem še nisem dosegla velike spremembe, vendar sem opazila majhne in pomembne podrobnosti, ki so se dogajale med uro in so bile zelo očitne. Med odmorom je bilo sicer bolj po starem kot ne. S tem je prebit le vrh ledene gore in prav gotovo bo potrebno še veliko tapkanja in vrtanja, da se sprosti vse negativno, ki ju obdaja, oz. nas vse obdaja kot oklep.

Hvala in lp, J

PRIPOROČAM:
Angela Lee Duckworth: Ključ do uspeha? Zagrizenost

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com).
Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
  "Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"           

ponedeljek, 13. januar 2014

13. 1. 2014: PO SEDEMNAJSTIH LETIH BOLEČIN

Pozdravljeni!

Čutim neizmerno hvaležnost, da si je gospa vzela čas in opisala svojo življenjsko zgodbo. Vzemite si čas za branje in za razmislek.

Moja zgodba

Uh, tega pa ni tako enostavno napisati, kot sem mislila, da bo. Čeprav dogodke, ki so se mi zgodili, velikokrat premlevam v mislih, dobijo čisto druge razsežnosti, ko jih spravim na papir J.
Glede na to, da je bila moja pot do tapkanja dolga, moram začeti na začetku. Vse se je začelo z zdravstvenimi težavami, ki so se pojavile s porodom pred 17 leti. Že nosečnost je bila rizična, saj je grozilo, da bom rodila predčasno, a se k sreči napovedi zdravnikov niso uresničile. Zadnja tretjina nosečnosti je bila ena sama skrb in strah, da bo z otročkom vse v redu. Nihče pa ni pozornosti posvečal mojim strahovom, dvomom in pomislekom. Ob mojem rojstvu se je namreč zgodilo, da sem se okužila z virusom herpes simplex in komaj preživela, zato me je bilo nepopisno strah, da se bo zgodba ponovila, sploh, ko sem videla, kako brezbrižni so zdravniki. Enako me je skrbelo, ker so v materinsko knjižico napisali napačno krvno skupino, pa so me odpravili, češ da sem mlada in da vsekakor ne bom potrebovala transfuzije….
Rodila sem hčerko, ki je prekipevala od zdravja, drugače pa so se uresničile vse moje nočne more. Ker mi zdravniki niso prisluhnili, sem rodila po naravni poti, kar je imelo za posledico zelo kompliciran porod, z raztrganinami, prešito žilo in hematomom, zaradi prevelike izgube krvi pa sem potrebovala tudi transfuzijo. Ravnali so se po tistem, kar je pisalo v materinski knjižici in mi dali kri napačne krvne skupine…  Ker je bil naravni porod zame prevelik napor, sta se mi naredila dva velika hepresa premera 5 cm na trebuhu in hrbtu, vendar so me prepričevali, da imam preležanine. K sreči se hčerka ni okužila, ker ima protivirus, dosegla pa sem tudi, da so naju izolirali, da se ne bi okužil kateri od ostalih otrok. Za piko na i so po treh tednih ležanja v porodnišnici ugotovili, da tudi posteljice niso sčistili v redu, zaradi česar sem staknila vnetje. Cela drama. V porodnišnico sem prišla kot mlada, 23-letna, srečna nosečka, domov pa sem odšla kot »invalid«, saj me je na mestu raztrganine stalno bolelo, zaradi slabe krvi pa so se vse rane celile zelo počasi. 
Ker je bila bolečina nevzdržna, sem šla na pregled še k nekaj ginekologom, dokler mi zadnji, pri katerem sem bila (bil je odgovoren za potek poroda), ni rekel, da so vse moje težave psihične narave. Njegove besede so tako prizadele moje dostojanstvo, da sem se odločila, da bom šla k ginekologu le v primeru, da se bo stanje izredno poslabšalo. Obljube sem se držala 9 let, dokler me nekega dne ni tako zvilo, da sem vedela, da moram na pregled. Izbrala sem novo zdravnico in še enkrat dala skozi vse preglede, ki so kazali na endometriozo. Ker se je zdravnica počutila premalo izkušena, da bi se samostojno spopadala z boleznijo, me je poslala po drugo mnenje. Zdravnik, ki me je prevzel, se je kar naježil, ko sem mu povedala, koliko časa vse skupaj traja. Takoj sva se dogovorila za datum posega, na katerem so mi odstranili žarišča endometrioze. Bil je september 2005 in moje veselje je trajalo le do decembra istega leta. Ko sem šla na kontrolni pregled, je zdravnik ugotovil, da imam nova žarišča in bo potrebna nova operacija. Takole se je bolezen ponavljala in operacije so si sledile v razmaku leta in pol do dveh, vsega skupaj jih je bilo 5. Pri zadnjem posegu lani, so mi odstranili maternico in mislila sem, da sem s tem naredila vse, kar je bilo potrebno. Na debelo sem se motila! 
14 dni po posegu se je začela oglašati dobro znana bolečina tam, kjer bi najmanj pričakovala, pa tudi nobenega razloga ni imela za to. Kar pojavila se je in mi s svojimi ostrimi in intenzivnimi zbodljaji parala tudi možgane, saj nisem mogla ne sedeti, ne hoditi, ne jesti, pa tudi spala sem lahko samo nekaj ur vsako noč. Moje telo je bilo popolnoma izčrpano. Tekala sem od enega do drugega zdravnika, pa nobeden ni prav dobro vedel, kaj naj z mano počne. Dobila sem le zelo močne analgetike, ki so mi olajšali muke za nekaj ur, niso jih pa odpravili. Nad bolečino sem se spravila z elektrostimulacijo, Hayevo dieto, šla sem na bioresonanco (enkrat prej mi je pomagala), psihoterapijo in k bioenergetiku. Zgodilo se ni popolnoma NIČ. Moje telo se enostavno ni odzivalo na  nič, kar sem naredila in počasi me je grabila panika. Na kontrolnem pregledu je zdravnik ugotovil, da gre najverjetneje za vnetje živca in me poslal na zdravljenje v protibolečinsko ambulanto. Ker mi je bilo po protibolečinskih tabletah in blokadah zelo slabo, sem se odločila, da najprej poskusim z akupunkturo. Po 13 terapijah in 2 mesecih delovanja se je bolečina zmanjšala približno za polovico, toliko, da mi ni več grizla možganov, ampak sem jo čutila samo v živcu. Povedali so mi tudi, da kaj dosti več ne morejo narediti ….

Medtem sem študirala EFT priročnik, vendar se nekako nisem upala začeti sama, ker sem se bala, da bom naredila kaj narobe. Mobilna ravno nisem bila, da bi šla na kak tečaj, zato se mi je zdelo to, da je Pika prišla predstavit tehniko v naš kraj, kot znamenje in potrditev, da se moram lotiti tega. Če Mohamed ne gre h gori, pa pride gora k njemu J. In sem začela tapkat vsak dan. Rezultati so bili, bolečina je izginila, vendar se je čez nekaj časa vrnila. Ker sem videla, da se dogajajo premiki, sem se odločila za začetni tečaj pri gospe Berti in že na tečaju sprejela odločitev za individualno tapkanje.
V treh srečanjih sva pretapkali mojo pot od spočetja do rojstva, moje občutke po rojstvu, ko sem bila sama in nebogljena, na dan je prišlo en kup ponavljajočih se vzorcev, občutij, strahov in resnic, ki jih nisem mogla ali pa hotela videti, ker bi preveč bolele. Zanimivo je to, da sem prišla tapkat z namenom, da odpravim bolečino, na dan pa so hodile stvari, ki se jih sploh nisem zavedala, tako globoko v podzavesti so bile spravljene. Med tapkanjam sem imela velikokrat močne telesne reakcije, od slabosti do glavobolov ter stiskanja v grlu, prsih in želodcu, do bolečin in joka… V takih trenutkih sem se zavedla, kako prav sem naredila, da sem se odločila za individualna tapkanja, saj sama enostavno ne bi zmogla skozi morje intenzivnih občutij. Po treh srečanjih je bolečina enostavno IZGINILA.
Že nekaj časa vem, da se je treba bolezni lotiti na več nivojih in ne samo na fizičnem, ampak vseeno nisem mogla verjeti, da je bila bolečina tako tesno povezana z mojimi prepričanji in čustvi. Tapkanje z gospo Berto me je osvobodilo primeža prepričanj, ki sem jih gojila globoko, globoko v sebi in se jih sploh nisem zavedala ter mi pokazalo nove dimenzije življenja.
Bolečina še vedno kdaj pride in malo pokuka, če bi se lahko naselila pri meni, vendar jo nekaj krogov tapkanja prežene. Zdaj, ko se mi ni treba več tako intenzivno ukvarjati z bolečino, prihajajo na dan nove in nove stvari, ki jih moram urediti. Učinki tapkanja se poznajo ne samo na mojem počutju, ampak tudi na obnašanju in dojemanju dogodkov. Bolj verjamem vase in si zaupam, bolj sem odprta in več si upam. Ne obremenjujem se več s tem, kaj si bodo mislili drugi, ampak naredim tisto, kar mislim, da je v določeni situaciji najbolj prav; prej sem skušala ugajati drugim ljudem in sem bila preveč obremenjena s tem, kaj si bodo mislili o meni, če bom kakšno stvar naredila tako, kot čutim, da jo moram, namesto v skladu s pričakovanji.
Tapkanje deluje. Premika meje mogočega in odpira nove razsežnosti življenja, le začeti je treba.   M. 

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti (berta.rebol@gmail.com).
Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280
                  UČITELJICA, IZVAJALKA EFT, 
                  ACCESS BARS in ZDRAVLJENJA S PONOVNO POVEZAVO
             
"Vedno manj je tega, kar verjamem in vedno več je tega, kar čutim.​"

ponedeljek, 06. januar 2014

6. 1. 2014: NOV KORAK V NOVO LETO

Pozdravljeni!

   Že nekaj časa opazujem, kako se včasih zgodi, da kakšno srečanje odpade ali ga prestavimo, in potem ugotovim, da je tako še bolje. Zaradi takih izkušenj si tudi takrat, ko gre kaj narobe lahko rečem: Verjetno je tudi to za nekaj dobro, le da tega še ne vem.
   Eden takih dogodkov se mi je zgodil v petek, ko sem odprla pošto prijateljice, ki mi že dolgo ni pisala. Angleško besedilo me je vodilo na spletno stran, kjer se nahaja dokument, ki mi ga pošilja. Da si ga bom lahko ogledala, moram vnesti svoj elektronski naslov. Vpišem, kliknem in nič se ni zgodilo. Vsaj meni se je zdelo tako.
   V soboto mi je druga prijateljica povedala, da je naredila enako kot jaz. Ker je pošta prišla z mojega naslova, je bila radovedna, kaj sem napisala. Tam ni bilo nobenega dokumenta, je pa virus izbrisal vse stike na gmailu in sporočilo samodejno poslal naprej. Postalo mi je vroče. Vse stike?!
   V glavi je zavladala zmeda in narasel je pritisk. Skozi to zmedo, kako bom sedaj poslala tedenski mail, se je prismejal stavek: Kako je lahko še boljše kot to? Stavek je eno od orodij, ki jih uporablja Access Consciousness® (Dostop v zavedanje). Ko sem septembra začela pisati zgodbe, sem si jih zamislila kot spletni dnevnik ali blog, vendar "ni bilo časa" ali priložnosti, da bi govorila s kakšnim računalničarjem, kako se to naredi. V soboto pa mi je bilo jasno, da je ta neljubi dogodek ravno prava brca v rit, da to naredim. Lotila sem se raziskovanja in zraven tapkala:

KARATE: Čeprav sem jezna, ker se je to zgodilo, se popolnoma in v celoti sprejemam. Normalno, da sem jezna, kdo pa ne bi bil!
                Čeprav se počutim izgubljeno in nemočno, popolnoma sprejemam te svoje občutke.
                Čeprav je treba sprejeti cel kup odločitev in je tu veliko izrazov, za katere nimam pojma, kaj pomenijo, popolnoma sprejemam, da se počutim nevedno in nesrečno.

PO TOČKAH: jezna sem, kaj sem šla odpirat tisti mail, lahko bi kaj posumila, bog ve, kdo vse bo zaradi moje napake še izgubil vse naslove in kateremu idiotu pride na pamet, da izumlja take stvari ... kaj naj sedaj, kako naj pridem spet do vseh teh naslovov, celo večnost bom brskala po pošti, da bom spet uredila sezname, kje naj začnem, koliko časa bom porabila, kako se naredi blog, kje naj začnem, kaj pomenijo ti izrazi, nimam pojma, ...

   Pa sem začela in je šlo. Na spletu je bila "slučajno" tudi sestra, ki me je spomnila na "napako", ki me je sedaj rešila. Enkrat sem naslove vpisala tako, da so bili vidni in mi je bilo takrat nerodno zaradi tega, sedaj pa je bila ta napaka največja odrešitev. Bila je tudi navdušena nad blogom in takoj omenila, da ga bo reklamirala na facebooku. Obe pa sva se naučili, da je treba naslove prekopirati na več mest. Najbolj zanesljiv je še vedno papir.

   Upam, da bo blog dobro obiskan in bo služil svojemu namenu, da vas spodbudi k tapkanju!
   Danes sem prav zadovoljna s svojim izdelkom, verjetno pa bo prišlo še do kakšnih sprememb in popravkov, saj je sprememba edina stalnica v svetu.

   V novem letu vam želim, da bi se uspešno soočali s spremembami. Nujne so!

Lep pozdrav 

        Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280


Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Potem boste vedeli, kako tapkanje lahko koristi tudi vam. Za srečanje se dogovorimo po telefonu ali elektronski pošti.