Kupček z oblačili je bil pripravljen, do odhoda pa še 5 ur. In jo začutim... Nervoza in tesnoba. Ah, kaj spet? 😔
Začnem tapkati. Pride sestra Eva in ji povem, da sem pred vsakim potovanjem živčna, tudi če imam vse pripravljeno. In da sem to tapkala že velikokrat, pa mi le malo odleže.
- Kaj se ne spomniš? reče ona.
- Spomnim se, da je bila mama vedno živčna preden smo šli na morje. Mislim, da je bilo breme pakiranja v celoti na njenih ramenih.
- Ko bi bilo samo to, reče Eva in nadaljuje: Proti koncu življenja je bila stara mama zelo proti temu, da gremo na morje. (razlaga: Ko je bila stara mama še zdrava, je rada hodila na morje, potem pa jo je bolezen zelo spremenila.) Priprave na dopust so potekale na skrivaj, da smo se izognili prepirom in slabi volji. Ob odhodu je bila vedno drama.
- Aaaaaa? Tega se sploh ne spomnim. Hvala, sister.
Nadaljevala sem s tapkanjem osredotočena na to zgodbo. Tesnoba je najprej narasla, potem pa začela popuščati.
Spakirali sva se v miru in se obe veselili potovanja. 🛫🛬
www.notranjaharmonija.si
