četrtek, 4. november 2021

POSLEDICE SPOLNE ZLORABE (3. zgodba)


POSLEDICE SPOLNE ZLORABE (3. zgodba) so številne in različne, vključujejo tako fizično kot psihično področje človekovega delovanja. V večini primerov gre za dolgotrajne in zelo škodljive vplive, ki močno zaznamujejo in spremenijo človekovo življenje.

Moja prijateljica, ki je zaposlena na eni od ljubljanskih fakultet, je svetovala študentki, ki je že pred leti zaključila z vsemi obveznostmi in izpiti, le enega ni mogla narediti, naj me pokliče.

Mladenka je povedala, da je vložila prošnjo, da bi ji odobrili še enkrat opravljati izpit, ki se ji vleče že iz prvega letnika. 

»Letos obiskujem psihologinjo, ker imam nočne more, pred tem pa sem obiskovala psihoterapevta, vendar se pri njem nisem počutila varno, ker je moški.« To je povedala s takim tonom, da sem jo vprašala, ali je bila spolno zlorabljena. Obraz je povedal vse. Tapkali sva stisko v prsnem košu, dokler se ni pomirila. 

»Stara sem bila 17 let. S prijatelji smo bili na privatni zabavi na vikendu in zgodilo se je, da sva ostala z dve leti starejšim fantom sama v prostoru. Najprej sva se prijetno pogovarjala, potem pa me ni pustil stran. Moje telo je preplavil občutek groze, počutila sem se ujeto, moje telo je otrpnilo in moji možgani so se izklopili. Počutila sem se popolnoma nemočna, samo čakala sem, da mine… 

Potem sva šla nazaj na zabavo in ob prvi priložnosti sem šla domov in jokala celo noč. Ne vem, kaj se je zgodilo, saj sem sicer kar odločna in močna oseba.«

Opazila je, da od takrat burno reagira, kadar opazi, da ljudje delajo karkoli proti volji posameznika. »Popenim, ker takrat zase nisem mogla.« Seveda sva tapkali tudi to, da je jezna sama nase, ker je otrpnila, ker se ni borila in je bila tiho.

Naslednjič sva še enkrat tapkali isti dogodek in bili pozorni na vse okoliščine in vtise, ki jih je med zlorabo dobila skozi čutila in lahko kasneje delujejo kot sprožilci za zamrznitev: v prostor greš dol, velikost prostora, kje je izhod, občutek ujetosti, brezizhodnosti, temperatura, svetloba, vonj, dotik… Hkrati sva bili pozorni na to, kaj od tega bi bilo lahko krivo, da se je zamrznitev sprožila med izpitom. Vprašala sem jo tudi:

»Kaj je imel oblečeno fant?«

»Rumeno majico…« Obraz se ji je spremenil in glavo je naslonila na dlani. Bila je v šoku. »Profesor je bil pogosto v rumeni srajci.« Pogledala je po svoji sobi. Nikjer nič rumenega. »V moji omari ne boste našli rumenega oblačila. Sploh nisem opazila, da se podzavestno izogibam rumeni barvi..« 

Bili sva veseli, da sva našli sprožilec in sprostili blokado. Sedaj čaka na odgovor fakultete in upa, da bodo ugodili njeni prošnji. V naslednjih srečanjih se bova posvetili neprijetnim občutkom, ki se sprožijo v intimnih zvezah.

Posledice zlorabe so velikokrat hujše od samega dejanja zlorabe, ker se takrat oseba izklopi. Mnogi povsem običajni življenjski dogodki lahko sprožijo preživetvene mehanizme, ki so se izoblikovali v travmatičnih okoliščinah.

Če želiš več informacij o tapkanju in kako si z njim pomagaš, mi piši zasebno. #eft #tapkanje #tukajsemzate #spolnazloraba www.notranjaharmonija.si


sreda, 6. oktober 2021

MORAM IMETI KONTROLO

 


Na tapkanje je prišla zaradi raznih fobij in paničnih napadov. Želi si opustiti medikamentozno terapijo.

Tapkali sva razne travmatične spomine v na videz normalnem otroštvu. Starša uspešna in ugledna ter družabna sta od otrok pričakovala, da bodo potrjevali to njuno željo po uspehu s pridnostjo, vodljivostjo in večno dobro voljo. Jok in druga čustva otrokom niso bila dovoljena. Najhuje pa je bilo to, da so se drame na relaciji starš-otrok dogajale tudi zaradi telesnih potreb, kot je lakota ali zaradi slabosti, bruhanja in kakanja.

Na koncu srečanja, ko sva tapkali travmatične spomine, ko ji je bilo slabo in je bruhala, je rekla: »Naslednjič bova tapkali moje težave z izločanjem.«

»Meni je prav fajn, če mi ni treba kakat, ampak ko me prime, moram pa takoj na stranišče, sicer se lahko sproži panični napad. Zato raje nikamor ne grem, ker ne vem, kdaj me bo prijelo,« je povedala na začetku tega srečanja. »Panika me prime tudi, če imam mehko blato, drisko ali razdraženo črevo.«

Začeli sva s tapkanjem njene stiske in kmalu je povedala, da je na površje priplaval spomin, ko je bila majhna punčka. »Sedim na školjki in gledam črn plesniv kot, ogaben in strašljiv kot… Najraje ne bi bila tukaj. Grozno je, ker moram biti tukaj.«

Njena pozornost je preskočila na drugo sliko: »Tako sem se bala iti v tisti črni wc, da sem se nekoč pokakala sredi hodnika. Mama pa je to vsem povedala ...« Čutila je sram zaradi negativne izpostavljenosti, med tapkanjem jo je oblivala vročina in mraz. »Na vsakem obisku sem šla najprej na stranišče. O, kako imajo drugje lepa stranišča, naš pa je tako ogaben, da nočem iti not…«

Stresla se je in zajokala, ko se je spomnila in razumela svoje občutke še malo bolj: »Ko so me kaznovali, so me zaprli v ta črni, ogabni, smrdljivi wc brez okna in ugasnili luč… Nisem mogla ven, jokala in kričala sem in me niso spustili ven… Moje telo sovraži ta prostor. Ne grem tja noter. Ta prostor je grozen. Ujeta sem, nemočna in sama… Vedno so mi rekli, da sem si sama kriva, ker nisem bila dovolj prijazna.« S porogljivim tonom je v obupu dodala: »Smejčkaj se, pa ti ne bo treba biti tukaj.«

Med tapkanjem je imela zaprte oči, sedaj pa jih je odprla in zavzdihnila: »O, moj Bog… Moja hči je od malega zahtevala, da so vrata stranišča odprta. Sploh mi ni bilo jasno, zakaj in od kje ima ta problem.« Ja, otroci ne dedujejo samo potez obraza, barve oči, postave…, dedujejo tudi travme in jih je nekaterih stvari strah, čeprav sami niso imeli slabe izkušnje. 

Klientko sem peljala nazaj k njenim spominom na gnil wc in k ogabnim občutkom. Odtapkali sva še eno zaporedje, v katerem se je sproščalo tiščanje v prsih. Tapkala je po točkah in me žalostno pogledala: »Na misel mi je prišel še en spomin. Ali ga lahko povem?« »Seveda,« sem ji odgovorila.

»Moj brat ni hotel k maši. Spomnim se, da je brat stal v banji, mama mu je grozila z nožem…« Videla sem, da je globoko v svojih spominih, besede so vrele iz nje, kot da je sedaj tam: »Ne morem mu pomagati, nemočna sem, nimam kontrole, nobene kontrole nimam, čutim strah, ves ta grozen strah, strah, kdaj bo mama spet jezna, kdaj bo mama napadla mene ali brata, tesnoben strah, tesnoba v mojem telesu, DOMA NISEM VARNA, nisem sprejeta taka, kakršna sem, nisem dovolj dobra, ni varno imeti svojih potreb, svojih potreb se je treba sramovati, ne smem čutiti telesnih potreb, ne sme me tiščati lulat, kakat, bruhat, ne smem biti lačna, ne smem rigat', prdet', bruhat', ne smem povedat', kar mislim in čutim, VSE ZADRŽUJEM V SEBI, ker to nikoli ni sprejeto… Jaz sem lahko samo lepa in pridna punčka. Samo tako sem sprejeta. Ne smem čutiti svojih potreb… (Gnusi se mi ta stavek, je komentirala svoje tapkanje.) Vse se da potrpet' in zdržat'. Požri dol, vse požri dol… Ne smem spustit', kar telo hoče dat' ven. Ta gnus, ki gre iz mojega telesa, gnusna sem svojim staršem, nagravžna sem sama sebi in drugim, fuj, kako to smrdi, nagravžno je, smrdi, gnus od gnusa, slabo mi je , na bruhanje mi gre, jaz pa ne dovolim, da gre gor, da gre ven, ne sme iti ven, smrdi… Ne dovolim, da gre ven iz mene, MORAM IMETI KONTROLO, da sem v redu punčka…«

Spomnila se je, kako je nekoč pobruhala posteljo: »Boga moja nona, ki čisti za mano, kaj sem ji naredila, ful mi je žal (joče), rada jo imam, pa mora čistiti za mano, gnusna sem…, še bolj bi se morala kontrolirati, zakaj sem tako šibka in brez kontrole, jaz moram imeti kontrolo nad vsem.«

Jakost njenih občutkov se je še vedno stopnjevala. »Žal mi je none, skrbela je za nas, jaz pa sem bruhala in ona je čistila za mano. Krivo se počutim, ne bi smela bruhati. Vse mi pritiska navzgor. Poskušam kontrolirati, tudi ko telo hoče eksplodirati. V ustih imam kisel okus po bruhanju, moje telo je napeto, čutim tesnobo, ne vem, ali bom preživela, vse sili gor, ne morem več, hočem ven iz tega, kdaj bo konec, ne zdržim, čutim omotičnost, zbežala bi…« Povedala mi je, da se je prepotila in da bi sama že zdavnaj odnehala, ker običajno v takih občutkih poseže po pomirjevalih. Tokrat je zdržala z občutki, ki jih je že več kot 40 let tlačila v sebe in se trudila, da jih ne čuti. Jaz pa sem bila priča, ki jo je sprejela brez obsojanja in v njenem procesu je prišlo do preobrata, ki se je zgodil spontano, v njenem tempu.

»Varno je, dovolim si čutit', varna sem, karkoli počnem, varna sem, tukaj, kjer sem…, predam se, jaz lahko vse prenesem, samo sedim s temi občutki, tudi ko ni prijetno, OK sem, sprejemam neprijetne občutke v želodčku, sprejemam omotičnost, samo opazujem, naj telo naredi, kar potrebuje, telo je najboljši zdravilec samemu sebi, čutim napetost v želodcu, ki sili gor, jaz sem varna, vse to je naravno, samo opazujem, kaj se dogaja in se temu prepustim, ker je varno, ta občutek v mojem želodcu popušča, gor mi pritiska in je čisto OK, varno je, jaz sem OK.«

Čutila sem, kako je bilo ta tapkanje zanjo fizično in psihično naporno in sem jo vprašala, ali si lahko vzame nekaj dni dopusta. To je tudi naredila. Takoj po tapkanju pa je zaspala za dve uri.

Čez dva dni pa mi je poslala sporočilo: Hčerka je sanjala grozne sanje to noč... O črnem gnilem kotu v njeni sobi iz katerega so letele neke živali nanjo. Jaz sem pritekla v sobo in ta črni kot čistila ter tapkala s hčerko... Se spomniš črnega kota v naši kopalnici? Je rekla, da je skoraj umrla v tej nočni mori. Ne morem verjeti, da je vse to tako povezano. Je pa rekla, da se danes počuti super po tapkanju včeraj.

Naslednjič sva tapkali čez dva tedna in povedala je, da je pred tem tapkanjem tudi po 2x na dan vzela Helex, po tem tapkanju pa ga vzame samo še občasno, včasih tudi več dni nobenega.

www.notranjaharmonija.si      foto: Pixabay

četrtek, 9. september 2021

POSLEDICE SPOLNE ZLORABE 2.

 


POSLEDICE SPOLNE ZLORABE so številne in različne, vključujejo tako fizično kot psihično področje človekovega delovanja. V večini primerov gre za dolgotrajne in zelo škodljive vplive, ki močno zaznamujejo in spremenijo človekovo življenje.

Na tapkanje je prišla urejena gospa srednjih let. Zaposlena, družina, dva osnovnošolska otroka, hiša, vrt… Povsem običajno življenje. 

Povedala je, da je visoko občutljiva, da svojih občutkov ne more skriti in da hitro zardi, kar jo zelo moti, saj v službi pogosto nastopa. "Mislim, da je povezano s spolno zlorabo iz otroštva," je dodala.

"Imela sem 5 let. Pod blokom so bili nanizani vrtovi in ob blok so bile prislonjene drvarnice. Oče in mama sta bila na vrtu in mimo je prišel sosed, starejši gospod. Bil je prijazen in povabil me je, da grem z njim pogledat kokoške, ki jih je imel v drvarnici. Ko sva vstopila, je zapahnil vrata. Dvignil me je, da bom bolje videla kokoške, potem pa me je posedel na streho kokošnjaka. Razmaknil mi je nogi in me začel božati po spolovilu. Zašepetal je: "Ali ti je lepo?" Pokimala sem. "To je samo najina igra in ti si pridna punčka. To je najina skrivnost."

Ob tem sva tapkali in sproščali telo, ki je bilo v krču, treslo jo je in mrazilo, bilo ji je slabo. "To se je nekajkrat ponovilo. Potem pa sem imela občutek krivde, saj sem se zavedla, da delam nekaj, kar ni prav in sem se mu uprla. Nisem šla več z njim. Umrl je čez ene dve ali tri leta."

Spomin na dogodke v drvarnici sva tapkali počasi, postopoma in bili osredotočeni na vsa čutila. "Vonj po lesu, smrdi mi, organsko ga ne prenašam, grozno mi je v stanovanjih, kjer imajo veliko lesenih obojev. Ne prenašam zaprtih prostorov, zagrabi me panika. Živčna postanem ob medli svetlobi in prižigam luči, ko je drugim še dovolj svetlo. Nisem se zavedala, da so ti moji občutki povezani s tem dogodkom." Ti občutki so po tapkanju izzveneli. 

Tega ni nikomur povedala, sploh pa ne mami in očetu. »Onadva tega ne bi prenesla in sem raje zadržala zase. Strah me je bilo, da me bosta kregala in da me ne bosta imela več rada. Jaz sem bila vedno pridna punčka, da me ati ne bi kregal in da mami ne bi jokala.«

Zloraba je nepredelana obtičala v njej in sledilo je veliko dogodkov, ko so nepovabljeni, vsiljivi, čudni moški vstopali v njen osebni prostor. To je bilo le eno od tapkanj, na katerem je sproščala neprijetne občutke v odnosu z moškimi, saj jo je zelo zaznamoval tudi ukazovalni oče. Tako kot se spreminja njeno čutenje in pogled na preteklost, se spreminja tudi sedanjost in njen odnos z možem, ki postaja bolj iskren in zavesten.

Posledice zlorabe so velikokrat hujše od samega dejanja zlorabe, ker se takrat oseba izklopi. Mnogi povsem običajni življenjski dogodki lahko sprožijo preživetvene mehanizme, ki so se izoblikovali v travmatičnih okoliščinah.

Če želiš več informacij o tapkanju in kako si z njim pomagaš, mi piši na berta.rebol@gmail.com.

www.notranjaharmonija.si

petek, 20. avgust 2021

POSLEDICE SPOLNE ZLORABE 1.

 


POSLEDICE SPOLNE ZLORABE so številne in različne, vključujejo tako fizično kot psihično področje človekovega delovanja. V večini primerov gre za dolgotrajne in zelo škodljive vplive, ki močno zaznamujejo in spremenijo človekovo življenje.

"Blagor tebi, ti se nikoli ne razjeziš," je rekla prijateljica. 

"No, ni res, da se nikoli ne razjezim, gotovo pa se manjkrat, kot bi si želela."

"Jaz bi se rada manj jezila. Zakaj se pa ti hočeš jezit?"

"Ker menim, da ima vsako čustvo svoje mesto, svojo vlogo in namen. Imam občutek, da imava obe problem, le vsaka v drugo stran."

Približno tako je potekal pogovor pred nekaj tedni in v njem sem mimogrede spet izrazila namero, ki ji sledim že nekaj časa. Poskušam priti v stik z jezo. Bila sem na dveh različnih delavnicah, kjer sem videla, da je ne morem izraziti, oziroma, da sem pri jezi najbolj zablokirana.

Jeza: Intenziven občutek nezadovoljstva in/ali sovražnosti. Nastopi v primeru oviranosti, neugodja, lahko pa tudi v situaciji ali ob vedenju, ki ga doživljamo kot provokacijo. Jeza se sproži, kadar menimo, da je druga oseba (lahko tudi okoliščine) neupravičeno/samovoljno okrnila naše vrednote ali pravice. Gre za čustvo, ki nas usmerja v ravnanje, ukrepanje. (https://www.psihoterapija-ordinacija.si/ose.../slovar-custev)

Pogosto sploh ne začutim, da so okrnjene moje pravice, zato ne pride do akcije. Meje. Ja, vem. Ko so meje porušene v zgodnjem otroštvu, se s tem tako ali drugače ukvarjaš celo življenje.

Prejšnji teden sem s kolegico tapkala spomin na situacijo, ki se je zgodila pred kratkim. Z družbo sem šla zvečer ven in zgodilo se je, da sem ostala sama. Čakala sem, da se mi ostali pridružijo. V glavi sem imela nekaj idej, kaj bi lahko naredila, vendar nisem naredila ničesar. Ničesar. Čakala sem. Nestrpno. Razočarano, ker mi nastala situacija ni bila všeč.

Z izvajalko sva tapkali: čakam in nič ne naredim, nič ne naredim, nič ne naredim... Ker občutek dolgooooo ni popustil, me je izvajalka povabila, da "pogledam" v otroštvo, ali je tam kakšen podoben zapis. Rekla je: "Ali lahko pomisliš nase, ko si bila majhna, stara do 5 let? "

Katapultiralo me je v dogodek spolne zlorabe. Tapkava in govorim: Nič ne naredim, čakam, da mine... in čutim bolečino v želodcu, ki gre gor do grla, čakam, da mine, ni mi prav, vendar samo čakam, da mine, ne paše mi, vendar čakam, da mine, čutim tesnobo, nič ne naredim, čakam, da mine...

Počasi pride v telo nekaj zavesti in ideja, da bi kričala, tulila, se premaknila, norela, mahala, brcala, ne smem biti tiho in pasivna. Ko se zbere dovolj energije, vidim premik v filmu, ki ga gledam v svoji glavi: tulim, maham, kričim, norim ... oseba poleg mene je nepremična, jaz maham, nič se ne zgodi, jaz kričim, vse drugo stoji...

Na misel mi pridejo besede: Pejt stran!!! Dej mi mir!!! Pusti meeee!!! Pusti meeeee!!! Vendar tega ne smem reči, ker... tečejo mi solze.

Kolegica mi predlaga, da nadaljujeva s pristopom Matrix Reimprinting - Ponovno vtiskovanje v matrico, ko naj bi k mali nemočni Berti prišla velika odrasla Berta in ji nudila tolažbo in varnost. Z vso energijo, ki jo imam na razpolago, se uprem: "Neeee, nočem velike Berte, pusti me na miru. Zame je rešitev, da me pustiš na miru. Pejt stran!!!" Zagledam se stisnjeno v kot in si želim samo mir. Ko sem sama, sem OK, takrat sem varna. To spoznanje me pretrese.

Zagledam malo Berto v veliki beli krogli. To je to. "Ne hodi mi blizu." Tako živi in tega se ne zaveda. Varnost = sama sem, hkrati pa je v tej krogli ujeta in komunikacija z zunanjim svetom je omejena.

"Čeprav sem v tej krogli ujeta in varna, se sprejemam taka, kakršna sem. Varna, ujeta, v beli krogli, sama..." Nekaj časa tapkava in rečem: "kot da se je čas ustavil, ujeta v beli krogli, varna, sama..." Z izvajalko sva obe začutili, da ne zmorem več in da se bom k tej beli krogli vrnila drugič.

Posledice zlorabe so velikokrat hujše od samega dejanja zlorabe, ker se takrat oseba izklopi. Mnogi povsem običajni življenjski dogodki lahko sprožijo preživetvene mehanizme, ki so se izoblikovali v travmatičnih okoliščinah.

P.S.: Nekaj dni po tapkanju sem mirno postavila mejo, s katero sem odlašala eno leto. Bila sem slišana in upoštevana.

Če želiš več informacij o tapkanju in kako si z njim pomagaš, mi piši na berta.rebol@gmail.com.

www.notranjaharmonija.si

sreda, 18. avgust 2021

PROMETNA NESREČA

 


"Sin je bil z mano v avtu, ko se je zgodila PROMETNA NESREČA," mi je pred nekaj dnevi pisala skrbna mamica. "Zelo veliko sva se pogovarjala, vendar strahu ne more predelati. Prišla sva do točke, ko je rekel: "Mama, mene je še vedno strah in tega ne morem premagati." Ali bi mu lahko pomagali s tapkanjem?"

Glede na to, da ima 6 let, sem mami predlagala, da najprej tapka ona in da jo bom naučila, kako naj tapka s sinom. Tapkali sva on-line in ravno zaključevali srečanje, ko je v sobo vstopil bodoči prvošolec. Najprej je kukal od strani in sem videla le eno oko 😊, kmalu pa je zadržanost popustila in se je pokazal cel. Opisoval mi je, kako je doživel prometno nesrečo, mamica pa ga je medtem tapkala po akupresurnih točkah. Kasneje mi je pokazal še novo šolsko torbo - otroci zelo jasno pokažejo, koliko časa naj traja tapkanje 😉.

Danes sva se spet videli z mamico in povedala mi je: "Sin mi je sam od sebe rekel: Veš, mama, od kar si ti meni tisto delala (pokazal je na tapkanje), se še vedno spomnim nesreče, ni me pa več strah."

Ali bi tudi ti odtapkal/a kakšen strah?

www.notranjaharmonija.si

petek, 6. avgust 2021

ALI JE BOLJ POMEMBEN OPRAVLJEN IZPIT ALI ODNOS Z OTROKOM?



Ko se name obrnejo starši, ki iščejo pomoč za svoje otroke v stiski, jih prosim, da tudi sami pridejo na tapkanje. Pomembno mi je, da spoznajo tehniko, da sprostijo svojo frustracijo in da mogoče dobijo drugačen pogled na situacijo.

Sredi julija sem tapkala z mamo, ki je bila v stiski, ker ni vedela, kako naj do učenja pripravi hčerko, ki ni naredila popravnega izpita. Sama je končala dva študija in je čutila frustracijo ob hčerkinem brezvoljnem obnašanju.

Mama: "Ne uči se. Nikamor se ne premakne. Ubila bi jo." (Ubila bi jo, v tem kontekstu ne pomeni namere, ampak izraža jakost jeze.)

Tapkali sva cel krog in jakost občutka ni popustila. Povabila sem jo, da se prepusti toku misli, medtem ko sem jaz ponavljala za njo in sva skupaj tapkali po točkah. "Ne vem, kaj naj naredim... Nimam energije, nimam volje, nimam veselja. Sem apatična. Sploh ne vem, zakaj živim. Silim se zaradi otrok. Jaz se komaj premikam. Vstanem samo zato, ker moram plačat' račune in kredit. Kako je to življenje brez smisla. Od zmeraj sem taka. Nikoli ne čutim veselja. Nasmeh si nadenem kot masko za med ljudi. In to mi jemlje ogromno energije. Kdo me bo pa poslušal, če bi povedala, kako mi je? Nič lepega nimam za povedat'. Itak mi ne bo nihče verjel. Vsem sem odveč..."

Ko je pomolčala, sem rekla: "Nihče mi ni verjel. Bila sem odveč."

In je nadaljevala: "Mama me ni poslušala, njej sem bila odveč. Sploh je ne zanima, kako se počutim. Še vedno me sili, da se delam, da je vse super, da se delam popolno. Če je manj kot popolno, ona ponori. Nič ni dovolj dobro zanjo. Karkoli sem naredila, ni bilo prav zanjo. Poniževala me je: gnoj, lenoba, škoda, da si živa. Kot da me je klofutala, tepla z besedami. Žalila me je in zahtevala spoštovanje in hvaležnost. Jezna sem, razbila bi jo, stolkla bi jo, ubila bi jo..., vendar je ne smem obsojat. Govorila mi je: "Celo svoje življenje sem žrtvovala za otroke. Če ne čutiš spoštovanja in hvaležnosti, je nekaj hudo narobe s tabo."

Mama že obiskuje psihoterapijo, saj je bilo njeno otroštvo prežeto s travmami, s pomočjo tapkanja pa je sprostila še en del cele zgodbe. Ugotovila je, da je hči enako brez energije kot ona sama in da ji gre zato še bolj na živce. Vprašala sem jo, ali je bolj pomemben opravljen letnik ali njun odnos. Seveda je bil odgovor jasen, čeprav tega prej ni videla na ta način. 

Predlagala sem ji, da šole in učenja ne omenja vsaj do začetka avgusta in da ta čas nameni druženju, kopanju, sprostitvi in povezovanju s hčerko. Poročala mi je, kje vse sta bili in kaj sta počeli. Čez nekaj dni pa je hči sama vzela knjigo v roke in se dogovorila za inštrukcije.

Konec avgusta je naredila popravni izpit. 😍

www.notranjaharmonija.si

četrtek, 10. junij 2021

NERVOZA PRED POTOVANJEM



Kupček z oblačili je bil pripravljen, do odhoda pa še 5 ur. In jo začutim... Nervoza in tesnoba. Ah, kaj spet? 😔

Začnem tapkati. Pride sestra Eva in ji povem, da sem pred vsakim potovanjem živčna, tudi če imam vse pripravljeno. In da sem to tapkala že velikokrat, pa mi le malo odleže.

- Kaj se ne spomniš? reče ona.

- Spomnim se, da je bila mama vedno živčna preden smo šli na morje. Mislim, da je bilo breme pakiranja v celoti na njenih ramenih.

- Ko bi bilo samo to, reče Eva in nadaljuje: Proti koncu življenja je bila stara mama zelo proti temu, da gremo na morje. (razlaga: Ko je bila stara mama še zdrava, je rada hodila na morje, potem pa jo je bolezen zelo spremenila.) Priprave na dopust so potekale na skrivaj, da smo se izognili prepirom in slabi volji. Ob odhodu je bila vedno drama.

- Aaaaaa? Tega se sploh ne spomnim. Hvala, sister.

Nadaljevala sem s tapkanjem osredotočena na to zgodbo. Tesnoba je najprej narasla, potem pa začela popuščati.

Spakirali sva se v miru in se obe veselili potovanja. 🛫🛬

www.notranjaharmonija.si

ponedeljek, 19. april 2021

MAMI, DAJ TAPKAJ!

 


Po taki zgodbi tudi v dežju sije sonce ☀️ v srcu. Ker je še eni mami v praksi uspelo (v teoriji večinoma že vemo), da je zdržala z otrokovimi občutki, da ga je slišala in mu dovolila, da čuti, kar čuti. 

Hej, Berta. Delim včerajšnjo izkušnjo. Pri otrocih je skos kaj, saj veš. Sem si mislila, zdaj je 3, zdaj se mu da že kaj dopovedati, pa pride polna luna/prazna luna, lockdown, skratka skos nekaj. In včeraj nedelja. 
Zdaj sva se z možem že naučila, da mali ne mara sprehodov in ga ne vlečeva s sabo, ker ga je "potrebno" nositi (15 kg je pa že veliko). Povem mu, da greva z očijem na sprehod in da bo z njim starejši brat. Ni šans. Naj ne greva, da ne bo z njim ... Jok, da naju ne bo, da ga je strah. Mož že peni, jaz pa sem se usedla k njemu na tla in začela: Saj prideva nazaj, pa vse bo v redu, ne rabi te bit strah. In potem klik. 💥

Neeeee, to ni prava smer! In začnem: strah me je, sam bom, oči in mami gresta... Začnem tapkati na sebi, potem pa kar na njem (ne vem, koliko je to prav - moj komentar: je prav, če je otroku OK 😉). Dovolil je, lepo mu je bilo: sam sem, strah me je, mami in očija ni, strah me je, sam ... Tako sva tapkala par krogov. Sedel je pri meni v naročju. 
Potem je prosil, naj se grem z njim igrat, sem se igrala 2 minuti in rekel je: "Mami, zdaj greš lahko na sprehod." In sva šla, ostal je z bratom. Ko sem prišla, je stekel k meni in rekel: "Mami, hitro si prišla." Potem je bilo čez dan se nekaj situacij in enkrat me je prosil: "Mami, daj tapkaj." 🥰

Te zanima ta tapkalska čarovnija? www.notranjaharmonija.si

ponedeljek, 1. februar 2021

TAPKANJE - orodje, ki SPREMINJA ŽIVLJENJA

Pozdravljen/a!
Podcast+Življenje+in+jaz
O fb zadnje mesece lahko beremo veliko slabega, vendar je še vedno platforma, ki ljudi tudi povezuje in zbližuje. S Sando Škoro sva se spoznali v eni od skupin na fb in "preskočila je iskrica"😅, saj naju druži ljubezen do tapkanja.

Sanda od novembra 2018 snema podcast Življenje in jaz, ki je prvi podcast v Sloveniji na temo osebne in duhovne rasti, ženske energije in podjetništva. Hitro je postal priljubljen medij za vse, ki jih zanima zavestno življenje, saj Sanda aktualne teme predstavi na praktičen in prijeten način.


Midve sva klepetali o tapkanju in sva se potrudili, da sva ostali pri pomembnih in bistvenih informacijah. Vabljeni k poslušanju podcasta ali ogledu videa na yt:
https://www.sandaskoro.si/epizode/050


BONUS: Brezplačen FB live z Berto Rebol - vprašaj vse, kar te zanima o tapkanju!
Ker je na temo tapkanja resnično veliko za povedati, bi bila ta epizoda lahko dolga več ur, pa še ne bi vsega povedali. :)
Vem, da imaš tudi ti svoja vprašanja glede tapkanja, ki se ti porajajo med poslušanjem, zato sva se z Berto zmenili, da nam bo radodarno namenila še malo več svojega časa, da gremo lahko globlje v tiste teme, ki zanimajo tebe in so relevantne zate zdaj.
Z Berto bova gostili FB live, v katerem ji lahko zastaviš vsa vprašanja, ki se ti bodo porajala med poslušanjem epizode. Na primer:
  • Kako lahko s tapkanjem pomagam svojemu otroku?
  • Kako naj za to xy specifično težavo tapkam? A bo res delovalo?
  • Kako naj vem, kaj govoriti, da bo delovalo?
  • Ali lahko s tapkanjem spremenim druge?
  • Kako lahko tapkanje uporabljam za manifestacijo svojih želja?
  • Ali so spremembe trajne ali pridejo težave nazaj?
  • Karkoli se boš spomnila :)
Pridruži se Berti in meni v sredo, 3. februarja, ob 20h v FB skupini Življenje in jaz na brezplačnem FB liveu, v katerem bo Berta odgovarjala na vsa tvoja vprašanja.

Sanda je srčna oseba, ki pravi: "Moja misija je, da močnim ženskam z velikim srcem, kot si ti, pomagam preseči ponotranjene omejitve, da lahko svobodno, lahkotno in iz stika s svojo dušo kreirajo tisto, kar je njihov dušni namen - ter s tem vsaka posebej in vse skupaj prispevamo h kreaciji boljšega sveta.

Verjamem, da je vsak od nas tu z razlogom (tudi ti) in da je prispevek vsakega od nas dragocen, pravzaprav neprecenljiv.

Osebno in duhovno rast, ki je bistvo mojega dela, vidim kot proces, v katerem se osvobajamo od vsega, kar ni skladno z našo najvišjo resnico in postajamo to, kar v resnici smo."

Da boste pravočasno obveščeni o novih intervjujih z zanimivimi gosti in o njenih programih, se naročite na njene novice https://www.sandaskoro.com/novice
Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje.
Individualno tapkanje traja eno uro in pol. Z otroki tapkam eno uro.
Tapkanje poteka v Kopru, v Ljubljani ali po video povezavi.
Pišite na: berta.rebol@gmail.com, fb ali pokličite 040 516 280.

Skupinsko tapkanje po spletu:
V majhni zaprti skupini tapkamo enkrat tedensko 2 uri.
Cena: 50€/mesečno. Zbiram prijave za naslednje teme:

- TRENUTNE STISKE: Vsak je osredotočen na svojo težavo in skupaj tapkamo ter sproščamo neprijetne občutke. V skupini poveste toliko, kot vam je udobno.

- TOKSIČEN ODNOS: Ali ste čustvena razvalina zaradi težavnega odnosa s partnerjem/starši/šefom/sodelavcem? Ste vedno vi krivi? Pogosto razmišljate, da bi prekinili ta odnos ali pa ste ga že, vendar se vaše misli pogosto vračajo v preteklost?

- TEŽAVE S HRANO: Katero čustvo ali situacija sproži neobvladljivo potrebo po hrani? Kaj pomirjam? Kdaj se ne morem ustaviti? Kateri hrani se ne morem upreti? Pred čim me kilogrami ščitijo?

Več o EFT dogodkih po Sloveniji najdete na http://eftnovice.blogspot.com/

Lep pozdrav,
Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280
UČITELJICA, IZVAJALKA EFT
"Vedno manj je tega, kar verjamem, in vedno več je tega, kar čutim."
1e5cb5826f4d2885909d0c149d06e7af_Bio1