VOŠČILO

 

Pozdravljen/a!

Preteklo leto me je pretreslo v temeljih. Dobila sem pomembne, ključne informacije o mojem začetku te inkarnacije. Zrušilo se je veliko lažnih zgodb in predstav, potrdili so se moji občutki in naredil se je prostor za nove začetke, za novo rojstvo. Ali je bilo prijetno? NEEEEE. Ali je bilo zaželeno? JAAAAA. Lahko rečem, da sem te informacije iskala desetletja, ne da bi vedela, kaj iščem. Iskala sem resnico o sebi. In kaj sedaj? Nič posebnega. Življenje teče dalje. Postavljam ga na novih temeljih, na posodobljenem zavedanju, kdo sem in od kod prihajam. In posodobitve se dogajajo še naprej. Zavedanje se širi in širi in ta proces se nikoli ne ustavi. V letu 2023 (ti) vam želim, da svoje programe posodobite vsaj tako pogosto, kot to počneta računalnik in telefon in te posodobljene verzije vnesete v realno materialno zemeljsko analogno čutno dimenzijo bivanja. Naj življenje na polno teče skozi vas. Življenje = Ljubezen = Bog = Univerzum = SI TI = SEM JAZ JAZ SEM. Lepe praznične in vse navadne dni. Iz ljubezni, v ljubezni in z ljubeznijo, Berta

LJUBEZEN NAMESTO ŽRTVOVANJA

Pozdravljen/a!

Pred kratkim me je poklicala prijateljica, ki občasno tapka z več različnimi izvajalkami.
»Berta, kdaj si kaj prosta? Prišla bi k tebi na tapkanje.«
Glede na to, da je iz Ljubljane, sem ji predlagala tapkanje po video povezavi.
»Ne, jaz bi prišla k tebi v tvoj raj na Seči.« Seveda nisem ugovarjala in sva se dogovorili za termin.

V preteklosti sva tapkali stisko, ko je hotela pustiti službo, pa je pretapkala takratno težko situacijo, ostala v isti firmi in dobila boljše delovno mesto. Tapkali sva tudi izzive v odnosih z najstniki, ki so sedaj že odrasli in so se odselili. Seveda so ob obeh glavnih temah hodili na površje spomini iz otroštva in njeni ranjeni deli, ki so čakali na priznanje in tolažbo.

»Tokrat bi s tabo rada tapkala zamero in prizadetost, ki se je v meni nabrala iz preteklih prepirov z možem. Zamerim mu, ker je znal poskrbeti zase, medtem ko sem jaz na prvo mesto dala družino, za katero sem se razdajala ne glede na "ceno, ki sem jo plačevala". Podpirala sem ga, ko je študiral ob delu in ko si je vzel čas zase. Kadar sem mu povedala, kaj vse jaz počnem, je to vzel kot očitek, čeprav sem mu hotela samo povedati, da veliko delam in sem zvečer utrujena. Nisem znala drugače povedati. On je to razumel kot zavrnitev in kritiko in izbruhal iz sebe vso napetost name…«

Ob tem uvodu sva tapkali rob dlani in obe začutili želodec, zato sva naredili kar nekaj zaporedij.

»Kako da ni videl, kaj vse sem naredila zanj, otroke in naš dom? Ko sem prišla iz službe, sem še celo popoldne delala doma, niti usedla se nisem … Zvečer sem bila crknjena, on bi se pa "malo pocrkljal". Po moji zavrnitvi in razlagi, da sem popolnoma izčrpana, je iz njegove užaljenosti vedno izbruhnil strupen prepir. In to se je vleklo kar nekaj let ...«
»Dokler si imela energijo, a ne?«
»Ja, dokler sem imela energijo.«

Ko sva se osredotočili na njune prepire in »njegove izbruhe«, je pojasnila:
»Njegovi skrajno besni, srditi pogledi, kot da me bo nalomil, čeprav ni nikoli dvignil roke nadme, so v meni vzbujali hud strah in tesnobo.
Oh, to je isti občutek, kot sem ga imela pri mami. Bala sem se je in tudi udarila me je kdaj. Takrat sem bila majhna in nikogar ni bilo, ki bi me zaščitil. Na milost in nemilost sem bila prepuščena tej njeni strupeni jezi.«
Čutili sva bolečine v glavi in želodcu ter slabost in tapkali po točkah.
»Se pa sedaj zavedam, da se je to verjetno dogajalo zaradi njene nemoči, sama je imela svoje "probleme" in ko je prišla iz službe je bila "sama za vse" in potem ni zmogla odreagirati drugače.
Ta mamina nemoč … ta nemoč mojih prednic, ko ne moreš več … vsa energija nemoči v tem prizoru … in ko sem bila jaz mama, sem bila ista … ne enaka, temveč čisto ista … Hudo mi je za mamo, ker sedaj vem, kako nemočno se je verjetno počutila, saj sem bila sama kot mama v podobnih situacijah. Uboga mami, kako je moralo bit' njej hudo. Podobno nemoč je verjetno občutila njena mama, ker so bili zelo revni, njen oče je pa še pil. Moji babica je bilo verjetno grozno hudo, ker otrokom marsičesa ni mogla nuditi, so imeli komaj za preživeti, bila pa je popolnoma nemočna glede moževega pitja. Čutim, kako so bile ženske pred mano nemočne, mučene, zlorabljane, zmanipulirane in izkoriščane… « Tapkala je zaprtih oči in se prepustila tem slikam in občutkom, jaz pa sem bila »nema« priča in ji držala prostor.

»Berta, ne morem verjeti … Vidim Marijo. Vidim to žensko, iz katere se širi svetloba v vse smeri. Čista ženska energija, ženska milina, ljubezen, ne žrtvovanje. Kako je bila šele ona nemočna pod križem, pa je ostala svetloba v njej. Ženske ne znamo spustiti te ranjenosti.«

»Izgubile smo stik z božansko močjo …«
»Ja, izgubile smo stik z božansko močjo … slabi me … čutim nemoč. Kako lahko nemoč spremenim v moč? Mami nisem smela ničesar reči. Nisem smela povedati, kaj čutim in kako se počutim in sem se naučila tlačiti občutke v sebe.«

Vprašala sem jo, ali lahko vidi kakšno takšno situacijo iz otroštva.
»Ko je bila mama izčrpana in nemočna, se je usedla na stol. Predstavljam si, da grem k njej. Mama, tole (kar čutiš) ni ne moje, ne tvoje … Mama, ti nisi nemočna. Naučili so te, da si nemočna in zato nisi znala drugače … Prasci … Ti in jaz in vse ženske smo se sesedale pod težo strahu. Ampak jaz nisem samo prestrašena punčka, jaz sem veliko več …«

Povedala je, da je v želodec začela prihajati toplota, krč pa je še vztrajal.

»Krčevito se oklepam strahu, kaj pa če me ne bodo imeli radi, če bom jaz močna. Moč obsojam, ker lahko prinese veliko slabega in se jo bojim. Kaj če bom tudi jaz zlorabljala svojo moč?«

Prosila sem jo, da se prepusti domišljiji in poišče prizor, ki bi predstavljal te občutke.

»Sem ujetnica. Moja ječa je jeklena kletka. Na ta način so me odrezali od energije. Vendar jaz sem »love and light« (ljubezen in svetloba) in bleščeče sijem. Tega mi nihče ne more vzeti. Vidim, da mi je bilo odvzeto vedenje in zavedanje, kdo sem jaz.
Bolečina v želodcu se raztaplja in spet čutim toploto. Tudi jeklo se počasi topi in razblinja … Vendar temelji ostajajo, temelji so močni. Narejeni so bili za vedno. Ne, narejeni so bili, da jaz verjamem, da so za vedno. Če tega ne bom več verjela, pa bo vse razpadlo. Vidim kamne … Kaj bo, če se še to podre? Strah me je, da bo treba potem vse na novo postaviti. Kako? A znam? Bom zmogla?
Čutim, da od zgoraj sije name in spodaj se povezujem z Zemljo. Čutim pretok.
Še vedno me je strah, da bom kaj narobe postavila in dvomim, da bom postavila tako, da bo dobro zame. Še vedno čutim strah pred lastno močjo.
Ali bom znala/zmogla živeti z lastno močjo?
Kaj če sem dopustila, da so drugi zlorabili mojo moč?
Sem pristala na to, da bi me imeli radi?
Preslepili so me …
Nisem vedela, da moram imeti najprej sama sebe rada. Kot da so me zmanipulirali, da moja ljubezen do sebe ni ta prava, ta prava je ljubezen drugega do mene in tako sem jo vedno iskala pri drugih …«

Po treh urah tapkanja, seveda klientka ni vedela, koliko časa je minilo, saj je med tem potovanjem izgubila občutek za čas, se je odločila, da bo ostanke strahu pred lastno močjo in manipulacijo z ljubeznijo odložila na zlat pladenj na daritveni oltar ter prosila za transformacijo te energije v svetlobo in ljubezen.

Potem sva obsedeli obe presenečeni in hvaležni, kaj vse se je odvilo in sprostilo v tem času. Klientka je bila vesela, da se je poslušala in se pripeljala na srečanje v živo in jaz, da za njo nisem imela naročene nobene druge stranke, saj je po tapkanju potrebovala počitek in čas zase, preden se je lahko usedla v avto in se odpeljala.

Draga Berta,

to je bilo po mojem eno mojih najbolj intenzivnih tapkanj, pa tapkam že skoraj 10 let, v katerih sem že večkrat tudi individualno tapkala z različnimi izvajalkami.

Pa da začnem na začetku. Ko sem ozavestila, kako se še danes ob prepirih z možem v meni dvigne nakopičena zamera in prizadetost ter kako mi/nama to "popolnoma nič ne koristi", sem prav začutila, da želim to pretapkati s teboj in to v živo, čeprav sem se samo zaradi tega pripeljala na obalo.

Po tapkanju sem bila prav fascinirana, kako se je "zgodba" razvijala iz tega mojega izhodišča - zamera, ker sem se jaz v preteklosti toliko odrekala in "žrtvovala" (seveda je bilo to povsem prostovoljno 🙂), mož pa ne, in prizadetost iz najinih prepirov, vse to pa se je kopičilo leta.

Vsekakor pa še nikoli pri tapkanju nisem čutila tako močnih fizičnih občutkov. Že v prvi tretjini najinega tapkanja se je pričelo intenzivno mravljinčenje (pomislila sem na energijo iz matere Zemlje) v stopalih (čudovito je bilo, ker sva bili bosi), ki se je v nadaljevanju postopoma širilo po mečih, stegnih, skozi medenico do pleksusa. Prav tako sem občutila "energijo", ki je prihajala z vrha preko temena.

Tapkanje je bilo tako intenzivno, da ko sem po tapkanju želela vstati, me noge sploh niso držale in sem se dobesedno sesedla na kavč in potrebovala dobrih 10 minut, da sem zmogla vstati.

Do sedaj tudi še nikoli nisem v svojih tapkanjih neke silhuete, ki sem jo "zagledala" v mislih, "prepoznala" kot Marijo. 

Moram reči, da sem resnično srečna, če bom v naši družinski verigi prekinila ali vsaj omilila neke "vzorce", ki so se verjetno ponavljali skozi številne generacije in "si vzela nazaj svojo moč".

Po najinem tapkanju sem bila prav izčrpana, kot da bi pretekla maraton 🙂 - saj verjetno sem ga.

Kar sem spomnim za nazaj, je bilo v mojem življenju dosti neke "teže" - moraš se potruditi (za vsako ceno), moraš potrpeti, stisni zobe, saj ti to zmoreš, saj lahko narediš še več... Kar sem opazila v dneh po tem tapkanju pa je, da se počutim bolj lahkotno, z možem se več smejeva,... Me zanima kako bo, ko se bova naslednjič skregala 😉.

Ko bom tole odposlala sem bom verjetno spomnila še kaj, kar bi lahko napisala ...

Od srca hvala, ker si bila ob meni in mi nudila "prostor", da se je to tapkanje odvilo tako, kot se je.

En velik srčen objem, M

***************************************************************************************************
8.8.2022 moja objava ma fb

Zadnje dni opažam, da se ponavlja vzorec. 

Na tapkanje prihajajo klienti z zgodbami, ki smo jih že tapkali skupaj ali pa so jih oni sami. Ampak pri vseh se pojavi še en nov, do sedaj neopažen vidik zgodbe, ki nosi v sebi globoko bolečino. V tej bolečini s(m)o se oklenili rešilne bilke in razvili strategijo, ki je delovala ... leta ... desetletja ... in sedaj je ta ista strategija ovira za korak naprej ali (le) za mir v duši. Mogoče je bila rešitev biti najpametnejši, poskrbeti za druge, se umakniti v ozadje, biti prvi, najglasnejši ... ali biti tiho ... in se odpovedati delu sebe, ki je nasprotje te lastnosti.

Groznooo težko se je odpovedati nečemu, kar nam je mogoče rešilo življenje, nas potrjevalo in nam dalo veljavo. In groznooo težko je dati prostor in veljavo odcepljenemu, zanemarjenemu in poteptanemu delu sebe.

Kot sem rekla na začetku, take stvari smo že tapkali, ampak sedaj se mi zdi, kot da življenjske situacije vsakega posameznika tako stisnejo, da mora iz sebe počistiti še zadnje in tudi najbolj skrite občutke bede, strahu, sramu, žalosti, jeze, zamere, obupa, nemoči … 

Kot da moraš čisto do konca izprazniti in počistiti tubo zobne paste …
Potem za nagrado dobiš novo, tako, ki ti da najbolj bleščeč nasmeh.

#eft #tapkanje #tukajsemzate #vobjemuvarnosti 

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje.
Tapkanje poteka po video povezavi. Cenik na: www.notranjaharmonija.si
Pišite mi na: berta.rebol@gmail.com, fb ali pošljite SMS na 040 516 280.

Več o EFT dogodkih po Sloveniji najdete na http://eftnovice.blogspot.com/ 

Lep pozdrav,

Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280

UČITELJICA, IZVAJALKA EFT

"Vedno manj je tega, kar verjamem, in vedno več je tega, kar čutim."

MOJ PROSTOR POD SONCEM

Pozdravljen/a!

Pretekle dni sem na svojem fb profilu objavila zgodbo v nadaljevanjih. Vabljen/a k branju.

1. del: Manifestacija … Vizualizacija … Magnetizem … Materializacija … Aktualne, pogosto uporabljene (tudi zlorabljene) besede, ki vabijo na seminarje, delavnice in k nakupu knjig ali programov. Nimam se za strokovnjakinjo na tem področju, ampak včasih tudi slepa kura zrno najde. 😊

Po ločitvi pred petimi leti sem iskala stanovanje in prišla na precej nenavadno, mogoče tudi čudno idejo glede tega, kje bi rada živela. Na Obali, kjer živim od leta 98, sem videla veliko praznih hiš. Ljudje pridejo v te hiše nekajkrat na leto, za teden ali dva, sicer pa hiše samevajo. Take osamljene in zapuščene hiše se hitreje starajo in z leti nekatere tudi propadejo in se sesedejo same vase. Kakšna škoda ... Imela sem idejo, kako bi rešila dva problema hkrati in to definirala približno takole:

Živela bi v eni od takih praznih hiš v pritličju, kjer je manjše stanovanje, iz katerega stopiš na tlakovan prostor s senčnico in mizo. Ta prostor je obdan z zelenico in ob robu rastejo zeleni in cvetoči grmički ter trajnice. V zgornjem nadstropju ali nadstropjih je stanovanje lastnika te hiše. Lasnik ima teraso in zelenico na drugi strani hiše. Jaz skrbim za rastline in hišo. Nekaj dni, preden pridejo lastniki, mi sporočijo, da njihove prostore prezračim in po potrebi segrejem ali ohladim. Hvaležni so mi, da je hiša »živa« in v njej lahko bivam le za plačilo stroškov. Sliko take hiše imam še vedno v glavi.

Nekaj prijateljem sem povedala to zgodbo, vendar do mene ni prišla nobena ustrezna informacija, mi je pa na srečo prijateljica Gabi posredovala informacijo o garsonjeri v Kopru, ki je bila le 5 minut oddaljena od moje takratne pisarne v Eurocentru. In tako sem se preselila v mesto.

Hmmm, ni bila hiša obdana z zelenico in vendar je bila tudi ta selitev neke vrste materializacija. Bila je uresničitev mojih otroških sanj, da živim v mestu. V rojstni vasi sem se pogosto počutila osamljeno. Sedela sem na hišnem pragu, gledala v Trebnje in sanjarila. Želela sem si mestnega živžava s pisanimi izložbami, posedanja na terasah lokalov in obiskovanja gledališč, kina in koncertov … V Kopru sem dobila vse to. 😊

2. del: Potem pa je prišlo to prelomno leto 2020. Lastnik prostorov Eurocentra, kjer sem imela prostor za individualna in skupinska srečanja, me je obvestil, da prekinja najemno pogodbo in da moram prostor zapustiti do 30.6. Prostor s pogledom na morje in ugodno najemnino bo treba zapustiti. Zabolelo je … Ampak, kako sem prišla v ta prostor pa je tudi zgodba, ki je še nisem napisala. 😊 

Prva leta sem s klienti tapkala v kabinetu OŠ Dekani, kjer sem bila takrat zaposlena. Bila je cenovno ugodna rešitev, vendar daleč od tega, da bi bila optimalna, ker nas je s hodnika in iz telovadnice motil hrup. Klienti so zagotavljali, da je ok in vseeno prihajali.

Občutek sem imela, da ljudje iz vasi hodimo na delavnice in terapije v mesta, obratno pa ne teče v enaki meri, zato sem začela razmišljati o prostoru v Kopru. Ker sem imela le nekaj klientov na mesec, si nisem mogla privoščiti najema pisarne, sem pa bila odprta za občasna gostovanja v prostorih, ki so popoldne prazni.

Seveda sem o vsem tem govorila s svojimi prijateljicami in nekega dne dobila mail od Glende, ki je videla oglas za prostor nad koprsko tržnico s pogledom na morje in pripisom, da si z lahkoto predstavlja naju, kako v teh prostorih ona inštruira angleščino in jaz tapkam. Najemnina 450€ pa je leta 2011 presegala moje celomesečne prihodke od tapkanja. Bilo je le kreativno sanjarjenje … 😊 

Jaz sem še naprej hodila v službo, pisala in govorila o tapkanju, širila vedenje in razumevanje, kaj se med tem procesom sploh dogaja ter se razveselila vsega novega klienta.

In potem se je junija 2015 zgodila (ne moja) rojstnodnevna zabava, ki je meni odprla oči glede odnosa z mojim partnerjem. O vsem, kar sem videla in čutila, sem morala z nekom govoriti … In kot zanalašč me je v ponedeljek Glenda vprašala: 

- Kdaj greš danes po službi domov? Se ti mudi? 

- Sploh se mi ne gre domov …

- Avto imam na servisu. Ali me lahko pelješ v Koper?

- Seveda.

Dela na avtu še niso bila zaključena in potrebno je bilo »zabiti čas«. Kot naročeno, glede na to, koliko tega je vrelo v meni … Z Glendo sva sedli na teraso Loggie in modrovali. (7 let je minilo, takrat me je bolelo, sedaj imam nasmeh na obrazu, ker je to bil le eden v seriji dogodkov, ki so me peljali bližje k sebi.)

Kar naenkrat pa se je Glenda zdrznila. 

- Koliko je ura?

- Zakaj?

- Spomnila sem se, da imam danes ob 16.30 sestanek z Lili v Jezikovni šoli Eurocenter.

- Kakšen sestanek?

- Nekega dne sem hodila po Kopru in ko sem razmišljala, da bi inštruirala angleščino, sem zagledala tablo Jezikovna šola Eurocenter. Pa sem šla vprašat, če potrebujejo profesorje angleščine. Ker so imeli takrat ravno tečaje, me je direktorica šole prosila, da pridem danes ob 16.30.

- Še dobro, da avto ni bil popravljen in sva še v Kopru. Lačna sem.

Plačali sva kavo in odšli po Kidričevi ulici do prodajalne z burekom, saj sva bili obe lačni. Sedli sva na klop v parku pri plaži, jedli in čakali, da bo ura 16.30. Kar naenkrat mene strese elektrika in rečem: 

- Joj, Glenda, ne greš ti v Eurocenter, midve greva v Eurocenter, ti boš inštruirala angleščino, jaz bom pa tam tapkala. Se spomniš, kako si sanjarila o tem pred leti?

In tako se je uresničilo njeno sanjarjenje. Skupaj sva najeli malo učilnico s pogledom na morje za 150€/mesec. Glenda je kmalu ugotovila, da časovno ne zmore te obveze in tako je prostor postal samo moj. Najprej moja pisarna, ko sem se preselila v Koper, pa sem ji rekla kar moja dnevna soba s pogledom na morje.

Hvala Glenda, hvala Liljana, hvala Univerzum. 

Koliko lepih trenutkov sem/smo doživeli tam …

3.del: Leto 2020 si bomo seveda zapomnili po koroni. Zadnji dve predkoronski leti sem že veliko delala na daljavo. Učinki individualnega tapkanja so po mojih občutkih in po ugotovitvah raziskave dr. Pete Stapleton enaki, če sediva vsak za svojim zaslonom ali pa skupaj v istem prostoru. Za večino je prijetneje, če tapkamo z ramo ob rami, nekaterim pa je razdalja v olajšanje, ker imajo težave pri stikih z ljudmi. Meni je tapkanje po video povezavi v olajšanje, ker imam lahko kliente iz cele države in tudi iz tujine.

Ko sem se prve dni karantene odpravila v Eurocenter, mi je bilo kar malo tesnobno, ko sem prijemala za kljuke. Kmalu sem se odločila, da računalnik odnesem domov in se prilagodim novim razmeram.

Garsonjera, v kateri sem bivala, je obrnjena na severno stran in na notranje dvorišče. Moj stik z naravo je bila ena velika platana sredi betona in pogled na košček neba. Ampak v začetku karantene smo imeli toliko skrbi in strahov, da sem bila srečna, da imam pogled na platano in sem z njo doživljala prihod pomladi.

V mestu smo izolacijo doživljali precej drugače kot na vasi. Na vasi so bili srečni, ker so imeli čas za spomladanska dela, za dobro voljo pa je poskrbelo tudi preventivno »razkuževanje«. Mene je pogled na zamaskirane ljudi na ulicah odvračal od tega, da bi šla iz stanovanja. Zdelo se mi je, da so ulice gosto prepredene z nevidno pajčevino strahu. Šla sem le po nujne stvari v trgovino in na kakšen poznovečerni sprehod po skoraj praznih ulicah. Enkrat tedensko sem šla na obisk k prijateljem, ki so postali »moja družina«.

Ko so se razmere že umirjale, sem se dobila s prijateljico Karmen na Debelem rtiču. Šli sva na meditativni sprehod, walking talking meditation 😉. Obe s.p., obe v strahu glede ekonomije. Pohvalila sem se, kako so bili lastniki garsonjere razumevajoči in me oprostili plačevanja najemnine za nekaj mesecev. Ob tem sem se spomnila svojih želja po bivanju v hiši, ki bi jo oživljala s svojo prisotnostjo. 

- »Joj, kje si bila prej?« je rekla prijateljica nepremičninarka. »Pred leti sem imela eno stranko iz Ankarana, ki je iskala osebo, ki bi bivala v njeni hiši. Ravno s takim ciljem in pod takimi pogoji, kot ti pripoveduješ. Bom pobrskala malo po papirjih, vendar se ne morem spomniti, kdo je to bil, le zgodba mi je bila tako posebna, da sem si jo zapomnila.« 

Se pravi, da je to res možno. Nasmešek se je prikradel na moj obraz.

4.del: (2020) S poletjem so se razmere umirile in junija sem se udeležila tapkalskega vikend oddiha na Pokljuki. Še danes se spomnim občutkov, ko sem se vozila skozi gozd in kako me je prevzel pogled na ravne smreke. Nekaj v meni je govorilo: 'To … to sem grozno pogrešala, zelenje, gozd, smreke … in spet smreke …' Sedla sem na teraso hotela, vohala gozd in vzdihovala.

Sledilo je poletje, ko sem v ljudeh čutila posledice marčevskega šoka, kot da bi »vozili z ročno«. Smeh ni bil enako glasen ali zveneč in poletne zabave niso bile tako številčno obiskane kot prejšnja leta. Jaz pa sem izpraznila svoj prostor in se odločila, da bom delala samo na daljavo od doma, saj sem se na ta način hkrati izognila stresu zaradi stalnih sprememb karantenskih pravil in zmanjšala stroške.

Od jeseni 20 do pomladi 21 se je zgodilo toliko, da bi lahko samo o tem napisala knjigo, zato se teh dogodkov na tem mestu ne bom niti dotikala. 

Naslednje poletje je v meni spet močno žarelo hrepenenje po zelenju, saj sem pred tem dva meseca preživela pri sestri v Apuliji na jugu Italije, kjer prevladujejo nasadi oljk in sem pogrešala raznovrstne domače odtenke zelene. 

Pregledovala sem oglase in iskala, kam bi se preselila. Na drugem koncu Slovenije me je pritegnila hišica, ki stoji na samem, vendar blizu vasi, kjer kmetje prodajajo hrano, blizu gozda in s čudovitim razgledom. Pravljično. Ko sem pri prijateljici Rozi, ki dela šamanske devinacije preverila, ali me selitev v to hišo podpira na moji poti, je bil odgovor NE. Zaenkrat ostani še tu, kjer si. No, prav, selitve so itak stresne. Mene ni težko prepričati, naj ne delam nič 😉.

V začetku decembra mi je prijatelj Sašo povedal, da meditira po Jou Dispenzi. Vem, da imajo njegovi programi izjemne rezultate in to me je nagovorilo, da sem na youtubeu poiskala jutranjo meditacijo in si predstavljala, kako stopim iz hiše na teraso in naprej na zelenico, saj sem si najbolj želela, da stopim na travo in začutim Zemljo pod nogami.

Čez nekaj dni mi je prijateljica Mateja iz Ljubljane poslala sporočilo: Berta, poglej tole (slika je spodaj) in te pokličem če nekaj minut.

Vprašam: Strunjan?

Odgovori: Seča. No, a te lahko pokličem?

In potem je povedala, da je hiša prazna in lastnica, ki živi v Londonu, si želi, da nekdo živi tukaj. 

- Aaaaaaa? 

- Gospa je sedaj v Sloveniji. Ti dam številko, da se dogovoriš za ogled. Glej, to je izjemna priložnost.

- Ja, prosim. Ampak koliko je pa najemnina? 

- Ne vem, jaz sem imela občutek, da ji je bolj pomembno, da hiša ne sameva.

Srce mi je razbijalo in zdelo se mi je čisto nerealno, ker je bilo točno to, kar sem si želela. Dogovorila sem se za ogled hiše. Stoji na samem, ob gozdu, 5 minut od Lucije. Zadnji del poti do nje vodi romantična makadamska pot. Najbolj me je presenetila energija prostora. Streljaj od Lucije in Portoroža pa tak mir, da bi ga kar zapakirala in vzela s sabo. 

Tu stoji v kraljevski drži mogočen bor, nesmrtna tisa in lipa, simbol miru in prijateljstva. Poleg dreves pa še veliko različnega grmovja, sadna drevesa in oljke. Ob vhodu pod nadstreškom stoji lesena miza s stoli za veliko družbo in vabi k veselemu kramljanju in resnemu modrovanju. 

Z lastnico, gospo Jano, sva vstopili. Hiša je topla in čista. Čutim, da je tudi energijsko čista. Stara hiša s polmetrskimi zidovi in mlajšim prizidkom ima vse, kar potrebujem, in vsi prostori so mi všeč. V sobi poleg jedilnice je kaminska peč in ko sem sedla na kavč nasproti nje, sem rekla: »To bo moja terapevtska soba.« V moji glavi pa: To je drugače, kot sem si predstavljala. Je veliko bolje. 

Potem sva z gospo sedli k jedilni mizi. Kramljali sva o tem, kaj počnem in kje živim sedaj. Povedala mi je, da je imela nekaj najemnikov, sedaj pa je bila hiša nekaj časa prazna. Razložila mi je, koliko so običajni stroški, da lahko pridem v hišo brezplačno za tri mesece, da vidim, ali mi odgovarja in koliko bo potem najemnina. Najemnina … Seveda, logično, vendar je previsoka zame. Prijateljica je narobe sklepala. 

Gospe sem se zahvalila za njen čas in ji povedala, da si jaz takih mesečnih obveznosti ne morem naložiti in da bo gotovo dobila drugega najemnika. Poslovili sva se. 

Ampak v času najinega pogovora se je očitno že spletla neka vez in gospa Jana mi je pisala, da bi mi rada pomagala in da lahko pridem pogledat njeno hiško in tam živim tri mesece brezplačno. Totalno sem bila presenečena. Popolni neznanki je mar zame in bi mi rada pomagala. 

Dogovorili sva se za ogled in ko sem vstopila v ljubko kamnito hišico, sem čutila, kot da me je energija prostora ustavila in me porivala proti izhodu. Bila sem zmedena in sem izbirala besede, da gospe ne bi užalila. Zahvalila sem se za njeno pripravljenost, da mi pomaga, vendar sem odklonila, ker je bila hiška polna njenih stvari in bi me bilo strah, da ji kaj poškodujem, premaknem ali založim. 

Naslednji dan pa me je presenetilo novo sporočilo. »Imate v dobrem, da ste moj gost. To velja tudi za veliko hišo. Si ne bi opravičila, da niste za Novo leto pred kaminom.«

Aaaaaaa? Bila sem v prijetnem šoku in hvaležna. Torej se selim na S(r)ečo … Hvala Mateja, hvala Jana, hvala Univerzum. ❤️

5.del: Tole je priletelo čez dan v mojo glavo … Moj brat ni na fb, sestra pa najbrž ne bere, ker se ima lepo nekje na Savinjskem in Koroškem … 😊 V glavnem … oba sta mi ponudila, da lahko živim brez najemnine v njunih zidanicah, ki izpolnjujeta bivalne pogoje, ampak zaenkrat je tako, da sem jima zelo, zelo hvaležna in nadaljujem svoje nepredvidljivo popotovanje. Hvaležna sem jima tudi zato, ker ne pametujeta glede mojih izbir. Vsaj meni ne. 😉 

Ja, novo leto sem v veselem razpoloženju dočakala na S(r)eči skupaj z Natašo in Glendo. In po praznikih sem začela prakticirati prizemljevanje. Bosonoga sem se vsako jutro sprehodila po vrtu, tudi če so bila tla pomrznjena. Hodila sem od drevesa do drevesa v hvaležnosti, da sem lahko tu, v raju. Na nek način sem prišla »domov«, saj je tudi rojstna hiša obdana z zelenim in cvetočim grmovjem ter blizu gozda, iz katerega so na njive prihajale srne po svoj obrok. V otroštvu mi res ni manjkalo stika z Zemljo. Včasih mi ga je bilo še preveč. Predvsem tistega stika z zemljo na vrtu in na njivi. 😊 

Precej se je spremenila dinamika mojega življenja. Prej sem hodila na obiske, sedaj jih pa tudi sprejemam. Prejšnji hladilnik je bil lahko bolj prazen kot poln, pa sem se vseeno dobro počutila, ta tukaj pa hoče biti poln, da bom lahko postregla morebitne nepričakovane obiske. In hiša me ni pustila k počitku, dokler nisem zvečer vsega pospravila. Čutila sem njeno željo, da je čista in urejena – še vedno jo čutim, le kriteriji so mejčken bolj ohlapni 😊. 

Po novem letu mi je Rozi naredila letni reading. Njegova rdeča nit je, da naj bom v stiku s stvarmi, ki mi prinašajo veselje in radost, saj je to moja spiritualna rast. Glede hiše pa je rekla, da je bila zame selitev sem pomemben korak, vendar se bom verjetno kmalu premaknila naprej. Aaaaa? Pa saj sem šele prišla!? Ja, prišla sem, da naredim naslednji korak in ne da ostanem tu. 

Že čez nekaj tednov sem na postavitvi pri Mileni in Jerneju prišla v stik s zelooo staro zgodbo iz nekega drugega življenja, kjer sem se zaradi nezavedne napake in njenih katastrofalnih posledic odrekla moči in se zatekla v občutke krivde in sramu. Po predelavi teh težkih občutkov nemoči sem se znova učila delati prve korake v svoji moči. Na postavitvi sem prav dobesedno čutila napor prvih korakov. Milena je rekla:

»Videla sem, kako si en res zelo pomemben člen v spremembi, v tem je smisel tvojega življenja in tudi vsega dosedanjega trpljenja, to je tvoje poslanstvo. Daj si dovoljenje, da sprejmeš svojo nekdanjo moč. Zavedaj se, da je dobra, četudi bo kdaj zvenela ostro. To ni moč, ki zlorablja. Tvoja energija ni energija roza princeske, ampak si ženska z energijo faraonke. Z namenom si ženska, da utelesiš to vrsto moči. Začni kreirati svoj dom, ker prihaja čas, ko boš res potrebovala svoj prostor in začni kreirati prostor, kjer boš delala z ljudmi. Spusti ideje, kako hitro lahko to ustvariš in kako priti do denarja, ker je okoli tebe veliko energije, ki čaka na tvoje dovoljenje. Ti odločaš o hitrosti. Pomembno je, da se ti dobro počutiš. Lahko se stvari zelo hitro odvijejo. V tvoj krog bodo prišli odgovorni, zreli ljudje. Tu, kjer si sedaj, si zato, da imaš podporo narave, vendar vidim, da greš kmalu naprej. Imaš močno podporo duhovne ekipe.«

Sama postavitev je bila zame fizično in psihično naporna. Moj ego bi še kar naprej čepel v majhnosti in se skrival v sivini povprečja. Pol leta nisem mogla poslušati posnetka. Danes sem ga in sem ponovno jokala, ko sem odlagala svojo staro energijo. Da tole objavim na svojem zidu, je velik korak, ampak sedaj čutim, da lahko. Od januarja sem naredila še tri obrede s sveto medicino pri Klavdiji in Matei. Spustila sem veliko strahu in v prihodnost gledam z radovednim nasmeškom na obrazu, le kaj me čaka za naslednjim vogalom.

Pred kakšnim mesecem mi je tudi Zora povedala podobno zgodbo kot Milena in me spodbudila, da naj napišem, da iščem hišo, kjer bom začela postavljati svoj terapevtski center. Ko sem izgovorila to besedno zvezo, pa sem se spomnila…

Pred približno petimi leti smo sedele skupaj Pika, Simona in jaz in se pomenkovale o privatnih stvareh (sicer smo ekipa, ki organizira seminarje Tapkanje za učitelje), ko je Pika presenetila z vprašanjem: 

»Kaj bi naredila, če bi zadela na lotu?«

»Odprla bi terapevtski center,« je butnilo iz mene brez razmisleka, tako da sem potem še sama pri sebi razmišljala, zakaj sem to rekla. Ampak ja, ta trenutek jo to meni tako pomembna ideja, da je vredna mojega časa in energije. 

Iščem hišo na samem, da udeleženci delavnic lahko izkričimo svojo jezo ali pa veselo pojemo, pa to ne bo nikogar motilo. Seveda bo čas tudi za tišino, meditacijo in kontemplacijo – takrat je fino, da drugi nas ne motijo 😉. V hiši je torej večji prostor za skupino, ki lahko sedi ali leži, super je, če lahko tudi skačemo in plešemo. Nujno potrebne so tudi sobe za prenočišča v hiši ali v bližini, saj bodo tam potekali tudi večdnevni retreati. Nujna je bližina gozda ali parka z drevesi, v moji viziji je tudi tekoča voda in v bližnji okolici biodinamična ali vsaj bio kmetija. Zanima me tudi sodelovanje in povezovanje s kakšnim kmečkim turizmom ali manjšim hotelom, kjer bi lahko vodila program delavnic. 

Hvala, da ste prebrali in tisti, v katerih ta zgodba resonira, ste vabljeni k so-kreaciji ali pa da predate informacijo naprej. Ko ljudje stopimo skupaj, nič ni nemogoče. Za vsak slučaj pa bom še kdaj kupila loto listek 😉.

Kopirano s strani MyChi: Sporočilo ob zadnjem dnevu brezčasja… danes je dan, ko nastopi vladavina NEPHTIS... sestra dvojčica boginje Isis, žena Seta... na današnji dan lahko pridete do razumevanja, kako spremeniti situacije, vaš vpliv na ljudi, in da svoje vizije in sanje spravite na kolo Resničnosti. Predstavlja cikel smrti in ponovnega rojstva... feniks in Vstajenje. Vodilo dneva je: »Izberi Luč... izstopi iz teme.«

No, tako, dala sem »v eter«. Sedaj grem pa meditirat. ❤️

#eft #tapkanje #tukajsemzate #vobjemuvarnosti

V MENI JE TA ZAPIS, TA VIBRACIJA

 

Pozdravljen/a!

Vabilu na sobotno delavnico sledi zgodba, kako lahko en del naše vibracije privlači ponavljajoče neprijetne dogodke in povabilo v zaprto fb skupino. (foto: Anaya Nandaprema) Vabim vas na celodnevno delavnico z naslovom PRAVA SMER. Nastala je v sodelovanju z Zoro, ki kanalizira svojo dušo. V prvem delu vsak od udeležencev postavi eno vprašanje. Zora se preko svoje duše poveže z dušo spraševalca in kanalizira odgovor. Odgovor zajema širšo sliko, kot jo imamo na ravni osebnosti, kjer smo ujetniki svojih omejenih prepričanj in čustev. Velikokrat se pokaže, da bi nas bolj podprlo nekaj, na kar sami nismo pomislili, ker nas žene strah in ker izbiramo znotraj utečenih osebnih in družbeno sprejetih vzorcev. Po pavzi za kosilo pa tapkamo odpor do spremembe, saj običajno sama informacija ne zadostuje za korake v PRAVO SMER. Na delavnici je še nekaj prostih mest. Dobrodošli.❤ SOBOTA, 02. 7. 2022, na Obali. Cena: 120€ vključuje: - delavnico od 10.00 do 18.00, kavo, prigrizke in lahko vegansko kosilo - 50% popust pri enem srečanju z Berto ali Zoro ali - 10% popust pri nakupu paketov v treh dneh po delavnici, Za prijave in dodatne informacije mi pišite na Messenger ali na berta.rebol@gmail.com V MENI JE TA ZAPIS, TA VIBRACIJA Zadnja leta se bolj kot kdaj koli prej sprašujemo, kaj je normalno. Pogosto to besedo uporabljamo za nekaj, kar nam je znano, je uveljavljeno in se pogosto pojavlja. Med potovanji po svetu in ob ogledu dokumentarnih filmov, lahko dojamemo (žal vsem ne uspe), da je normalnost znotraj ene kulture, skupnosti ali družine lahko tako zelo različna od druge normalnosti. Vsi pa živimo tudi lastno osebno normalnost. To so navade ali vzorci vedenja, čustvovanja in razmišljanja, ki so jih izoblikovali naši predniki, mi pa smo jih podedovali in ponotranjili med odraščanjem. Nekatera čutenja so prijetna in teh večinoma sploh ne opazimo, težave imamo z neprijetnimi občutki, ki se prebudijo v določenih okoliščinah in odnosih. Velikokrat pa se zgodi, da nam je nek način razmišljanja in čutenja tako domač, četudi je neprijeten, da sploh ne pomislimo, da "ni normalen" in da bi ga lahko spremenili. Priporočam, da med branjem tapkate kakšno EFT točko in opazujete, katere občutke vam zgodba prebudi. Vse, kar zavibrira v vas, čaka, da sprostite, spustite in se osvobodite. Govorila sem z zelo jasnočutno klientko staro okrog 40 let, samostojna podjetnica, visoko izobražena, družabna, veliko potuje. Med klepetom mi je z nejevoljo v glasu pripovedovala, kaj se ji je dogajalo, ko je šla na odmaknjeno divjo plažo. Iskala je miren kotiček, kjer bi bila sama, vendar so v »njen prostor« vdirali goli moški. Pripoved je zaključila: »Kamorkoli grem, se mi to dogaja.« Jaz sem začutila tesnobno bolečino v prsih, jo začudeno pogledala in predlagala, da tapkava na to temo. Glede na to, da sva že velikokrat tapkali skupaj, sem jo kar naravnost vprašala, ali je spolno zlorabljena. Zatrdila je, da ne, oziroma vsaj ne da bi vedela. Med pogovorom mi je opisala podobne situacije, kjer je čutila, da moški vdirajo v njen prostor. »Kot da me to spremlja že celo življenje. Ko sem imela štiri leta, je stric pripovedoval vulgarne vice in bilo mi je zelo nerodno. Doma so bile na policah erotične revije. V četrtem razredu so me sošolci otipavali. Ko sem se kot najstnica preoblačila v kabini ob bazenu, se je večkrat ob kabini pojavil moški in se samozadovoljeval. Enako se je zgodilo v savni. Na sprehodu je k meni pristopil voajer in razprl plašč.« Vsi ti dogodki so v njej prebujali občutek gnusa. Ugotovila je, da pri njej spolna energija pomešana z gnusom. Tapkali sva nekaj zaporedij na občutek gnusa. Bilo ji je slabo. Po nekaj zaporedjih je na površje priplaval »spomin« (v narekovaju, ker gre bolj za občutek). Spomnila se je spalnice, kakršna je bila v njenem najbolj zgodnjem otroštvu. »Kakšna gnusna energija je bila v tem prostoru,« je komentirala. »Mama po porodu ni shujšala in očetu ni bilo do spolnosti z njo, ker se mu je gnusila. Jaz sem spala v tistem prostoru in »se nalezla« te energije. Mama pa je bila nezadovoljena in nezadovoljna, ampak je očeta imela rada in je zanj naredila vse …« Tapkali sva spomin na to spalnico: KARATE: Čeprav še vedno vidim to spalnico in ob tem čutim gnus, se sprejemam, kolikor se ta trenutek lahko. Čeprav se spomnim tega prostora in čutim, kako se je vibracija gnusa v povezavi s seksom zapisala vame, si dovolim čutit' in opazujem, kaj se v telesu dogaja. Čeprav se spomnim energije tega prostora in čutim, da je v meni ta zapis, se sprejemam in si dovolim čutit'. PO TOČKAH: vidim spalnico, čutim gnus, spomnim se te energije, vidim ta prostor, čutim, kar čutim, gnus, spolnost in gnus, slabo mi je … »Za kozlat, kozlala bi in se ne bi ustavila …« je izletelo iz njenih ust in se je ob tem spomnila, da je večkrat v življenju pristala v bolnici, ker je bila zaradi bruhanja, ki se ni in ni ustavilo, dehidrirana. Njeno pozornost sem usmerila nazaj k spalnici in občutku gnusa, da sva tapkali še nekaj zaporedij. »Počutim se posiljena, energijsko posiljena …,« mi je rekla in bila presenečena nad svojimi besedami. Spremenil se ji je izraz na obrazu. »Berta, moj prvi fant … Imela sem ga rada, kot je imela mama rada očeta, saj bi zanj naredila vse. Ampak bil je debel in meni se je gnusil, kot se je očetu gnusila mama. Čutila sem isto, kot je čutil moj oče. Ko vidim debele ljudi, mi gre na bruhanje …« Šokirana je bila nad lastnimi ugotovitvami. »Vsiljeval se mi je, energijsko je ves čas prodiral vame in jaz sem bila takrat mlada in nisem vedela, kaj se dogaja in kje so moje meje …« Prišla je v stik z globoko potlačenimi čustvi in med tapkanjem je govorila: »Sovražim moške zaradi vsiljevanja penisa, samo da ga gledam, mi gre na bruhanje, kamor pogledam sami penisi, to njihovo siljenje, razkazovanje, posiljevanje, vdiranje v moj prostor na plaži, v savni, na bazenu, na sprehodu …« (Vsak tak dogodek je potrebno tapkati posebej.) Ob zaključku me je še enkrat vprašala: »Pa ti res nisi imela nobene take izkušnje z moškimi, ki se razkazujejo?« »Ne, nisem imela takšnih izkušenj. Jaz sem bila magnet za drugačne zlorabe. Ampak pomembno je to, da se lahko razmagnetiš in izbrišeš vibracije gnusa iz svojega polja. Taki dogodki in občutki ne bodo več tvoja normalnost.« Ko sprejmemo, da je v nas vibracija ali zapis, ki privlači neko vrsto izkušenj, potrebujemo le še znanje, kako to vibracijo spremeniti. S tapkanjem skozi telo spustimo neprijetne občutke, čustva in misli in spremenimo svojo realnost - normalnost. Če si ženska, ki tudi sama doživlja podobne stiske, te vabim, da se mi pridružiš v zaprti fb skupini V objemu varnosti, ki je namenjena ženskam po zlorabi. In kot je opisano zgoraj, mogoče se zlorabe niti ne spomniš, mogoče si jo podedovala, vendar ne želiš, da se ti fizična, psihična ali energijska zloraba še naprej dogaja. Imaš dovolj in veš, da si zaslužiš spoštljiv odnos. Piši mi, da te dodam v skupino, kjer bomo izmenjevale svoje izkušnje, kako se osvoboditi teh težkih energij in zaživeti bolj srečno, srčno in svobodno. ❤ Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Tapkanje poteka po video povezavi. Cenik na: www.notranjaharmonija.si Pišite mi na: berta.rebol@gmail.com, fb ali pošljite SMS na 040 516 280. Več o EFT dogodkih po Sloveniji najdete na http://eftnovice.blogspot.com/ Lep pozdrav, Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280 UČITELJICA, IZVAJALKA EFT "Vedno manj je tega, kar verjamem, in vedno več je tega, kar čutim."

TAKO POMIRJENA SEM

Pozdravljen/a!

Tokrat bom začela z vabilom na delavnico in nadaljevala z zgodbo o strahu, odlašanju in paničnih napadih ...

Na delavnici je še nekaj prostih mest. Dobrodošli. ❤️
Vabim vas na celodnevno delavnico z naslovom PRAVA SMER. Nastala je v sodelovanju z Zoro, ki kanalizira svojo dušo. V prvem delu vsak od udeležencev postavi eno vprašanje. Zora se preko svoje duše poveže z dušo spraševalca in kanalizira odgovor. Odgovor zajema širšo sliko, kot jo imamo na ravni osebnosti, kjer smo ujetniki svojih omejenih prepričanj in čustev. Velikokrat se pokaže, da bi nas bolj podprlo nekaj, na kar sami nismo pomislili, ker nas žene strah in ker izbiramo znotraj utečenih osebnih in družbeno sprejetih vzorcev. Po pavzi za kosilo pa tapkamo odpor do spremembe, saj običajno sama informacija ne zadostuje za korake v PRAVO SMER.
SOBOTA, 21. 5. 2022, na Obali – cena: 100€ vključuje delavnico in hrano
Za prijave in dodatne informacije mi pišite na Messenger ali na berta.rebol@gmail.com

Berta, TAKO POMIRJENA SEM 🥰
Prvič sva vzpostavili stik pred skoraj dvema letoma. Vprašala me je, če imam kakšne izkušnje s tapkanjem paničnih napadov, ki jo mučijo že eno leto. Povedala sem ji, da imam dobre izkušnje, da je tapkanje vsem pomagalo, vendar je odgovorila, da ima neko zavoro pred tapkanjem. Ponovno se je oglasila letos aprila:
- Nekje sem zasledila, da ste pisali o napadih panike, ki bi naj bili povezani s polnim črevesjem, če se ne motim …
- Ja, bil je zelo kompleksen primer. Mama te klientke je bila zelo stroga in nepotrpežljiva. Izbruhnila je, če je klientka kot otrok bruhala, če se je pokakala in tako je prišlo do tega, da je bila v paničnem strahu, če je imela polno črevesje ...
- Točno ... Meni se dogaja isto. Groza ... Zdaj mi je končno jasno!
- Žal mi je za tvojo težko izkušnjo. Je pa tudi res, da se lahko osvobodiš preteklosti.
- Ogromno imam za sčistit ❤️. Ne vem, zakaj se mi to tapkanje tako zelo upira.
- Podzavest se boji, kaj se bo pokazalo, da bo bolelo, kot je takrat, ko se je začelo ... Nekateri celo zbolijo, da se izognejo tapkanju.
- In v paničnem napadu dobim take čudne občutke, da sem totalna nula, da mi gre vse narobe, da nič ne naredim ok. Kar zastrašujoč občutek ... Kot da nisem pri sebi. Ti moji občutki pridejo iz otroštva, ker so me za tako tudi imeli. Poslabša se, ko sem utrujena in pod stresom.
- Tapkanje res lahko zelo omili panične napade in sčasoma jih sploh ni več ali zelo redko in če pride, veš, kaj narediti in kako si pomagati. Temu trpljenju lahko narediš konec.
Lepo sva poklepetali, za tapkanje pa se nisva dogovorili. Čez en mesec …
- Nekaj sem iskala po Messengerju in sem zagledala tvoje ime. Ali si poiskala kakšno pomoč?
- Ojla, nisem. Sem kar ok, ponoči me tu in tam zbudi panični …
- Aha, nisi OK, ampak še držiš glavo nad vodo in upaš, da bo minilo samo od sebe. Te popolnoma razumem. Sem že bila večkrat na tej točki in ti res privoščim, da se reši. ❤️🤗💞
- 😳
- Potrebujeva pol ure, da ti pokažem tapkanje in ko pride napad, lahko tapkaš. Pa tudi stres lahko pomiriš s tapkanjem. ❤️
Tokrat sva določili termin, se čez nekaj dni dobili in realizirali tapkanje po telefonski zvezi, ker video povezava ni delala. Ko čas dozori, ni več ovir. 😉
Povedala je, da se panični napad pojavi, ko se ji mudi na veliko potrebo zvečer ali ponoči. Takrat ji razbija srce, vrti se ji, slabo ji je, ne more dihati s polnimi pljuči, čuti tesnobo in ima občutek, kot da ni v svoji glavi. Do paničnega napada pride, kadar je že znervirana in v stresu.
Povedala sem ji, da živčnost aktivira neko nepredelano travmo in da me zanima, ali se spomni kakšnih dogodkov povezanih s kakanjem.
- Ne spomnim se dogodka, vendar vem za enega, ker ga je mama pogosto povedala in se pohvalila, kako me je »zrihtala«. Stara sem bila kakšni dve leti in sem še kakala v hlače. Za kazen sem morala prat' pokakane hlače … Preplavile so jo solze in nadaljevali sva s tapkanjem po točkah, medtem ko je bolečina polzela po licih.
- Na bruhanje mi gre, prav bedno, čisto sama, kakšna grozna kazen. Kako, da me nima rada!?!?
Tapkali sva več zaporedij, dokler se ni telo umirilo in je glas postal bolj svetal. Povedala je, da se je težava s kakanjem ponovila pri hčerki, ki je tri leta kakala v plenico, vendar je bila klientka z njo potrpežljiva in je ni priganjala. Hčerko je bilo strah luknje v wc-ju.
S tako zgodbo se nisem srečala prvič. Strahovi, ki jih nosijo otroci, imajo vzroke v dogodkih, ki so se zgodili več generacij nazaj. Nekoč so ob hišah ali pa celo daleč stran od hiš stala stranišča na štrbunk in marsikje je bilo malo ali nič razumevanja za otroške stiske in strahove.
Klientka se je oglasila čez nekaj ur.
- Berta, tako pomirjena sem 🥰. Čeprav se sliši smešno, še bolj razumem mamo, zakaj je taka. Bog si ga vedi, kakšne travme šele ima ona v sebi 🥺. Hvala ti za to izkušnjo danes ❤️.
- Z veseljem. Do take pomiritve in spremembe v pogledu ne moreš priti z glavo (če bi se dalo, bi že), s tapkanjem pa lahko. Z nekaj tapkanji lahko panični napadi postanejo preteklost. ❤️
Ali tudi vi čakate, da bo samo minilo? Na neki točki je bolečina prehuda. Takrat se premaknemo ... in vse se spremeni, ko se premaknemo znotraj. ❤️
Ste pripravljeni na premik? Ali čakate, da bo bolj bolelo?

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Tapkanje poteka po video povezavi. Cenik na: www.notranjaharmonija.si

POSEBNA PONUDBA DO 30.6.: TAPKANJE ZA ŠOLARJE V STISKI: 30€/uro

Skupinsko tapkanje po spletu:

V majhni zaprti skupini tapkamo enkrat tedensko 1,5 ure. V ceno 80€ je vključeno tudi eno individualno tapkanje (1,5h).

- ŽALOVANJE: Smrti (sorodnikov, prijateljev, živali) in izgube (partnerja, službe, premoženja, statusa...) so del življenja. Ne moremo jih napovedati in ne moremo jim uiti. Pomembno je, da žalovanju, ki sledi izgubi, damo prostor in čas. Vabljeni na skupinsko tapkanje, kjer bomo v intimnem okolju skupaj pretapkali vse faze od šoka do zanikanja, jeze, pogajanja, globokega žalovanja do sprejemanja tega, kar je. - STRES: tapkanje za preprečevanje izgorelosti

Več o EFT dogodkih po Sloveniji najdete na http://eftnovice.blogspot.com/ Lep pozdrav, Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280 UČITELJICA, IZVAJALKA EFT "Vedno manj je tega, kar verjamem, in vedno več je tega, kar čutim." Odjavi se | Uredi svoj naročniški profil Berta Rebol Seča 178 6320 Portorož Tel: 040 516 280 Poiščite me tudi na:

PRAVA SMER

 

Pozdravljen/a!

Moja Notranja harmonija s.p. danes, 15. 3. 2022, praznuje 10 let. Svoj s.p. sem registrirala na vrat na nos samo iz enega razloga. Takrat je šla v tisk knjiga EFT za telebane in sem se odločila, da bo v njej moja reklama. Nisem imela poslovnega načrta, niti kakšnih visokoletečih načrtov (kar še ne pomeni, da to priporočam ), samo željo, da s tapkanjem pomagam ljudem v čustveni stiski. Imela sem željo in idejo o naslednjem koraku. Naredila sem ga in to počnem še vedno. Včasih je kakšen v prazno, pa kakšen v stran, vendar vedno najdem pot naprej. Včasih je megleno in ne vidim jasno, vendar se vedno pojavi nekdo, ki mi reče spodbudno besedo in me spomni na to, da tega ne počnem samo zase, ker jaz v tem uživam, ampak to počnem predvsem zato, ker to »moram« početi, ker sem za to rojena. Najbolj me navdušujete moje stranke, moji klienti, ki vas prav težko tako imenujem, saj ste se mnogi prav hitro prekvalificirali v moje prijatelje. Ko poslušam vaše življenjske zgodbe, občudujem vašo moč in pogum. Nimate lahkih poti, vendar v mojih očeh niste bogi, ne smilite se mi. Vse, o čemer pripovedujete, ste zmogli in odločili ste se odpreti procesu, v katerem se telo osvobodi mučnih in težkih občutkov. Zase, za svoje potomce in v dobro širše družbe, saj s svojo energijo vsi prispevamo h kolektivnemu strahu ali/in ljubezni in vsemu, kar je še tu vmes. Velikokrat sem že rekla, da tako rada tapkam, da bi tapkala zastonj, če bi me posvojil kakšen šejk . Zaenkrat si tega (še) ne morem privoščiti v tako velikem obsegu, kot bi si želela, čeprav z vsakim človekom v finančni stiski tapkam zastonj, če se obrne name. Te dni me je obiskala ideja, da ustanovim sklad/fundacijo/portal, kamor boste lahko nakazali prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni za terapije ljudem, ki nimajo finančnih sredstev. Prosim, da mi pišete tisti, ki se na kakršen koli način spoznate na to področje in ste mi pripravljeni pomagati pri realizaciji te ideje, da bo #tukajsemzate dostopen širšemu krogu ljudi v stiski. Žal je teh vsak dan več. Ob praznovanju vas vabim na posebno novo celodnevno delavnico z naslovom PRAVA SMER. Nastala je v sodelovanju z Zoro, ki kanalizira svojo dušo. V prvem delu vsak od udeležencev postavi eno vprašanje. Zora se preko svoje duše poveže z dušo spraševalca in kanalizira odgovor. Odgovor zajema širšo sliko, kot jo imamo na ravni osebnosti, kjer smo ujetniki svojih omejenih prepričanj in čustev. Velikokrat se pokaže, da bi nas bolj podprlo nekaj, na kar sami nismo pomislili, ker nas žene strah in ker izbiramo znotraj utečenih osebnih in družbeno sprejetih vzorcev. Po pavzi za kosilo pa tapkamo odpor do spremembe, saj običajno sama informacija ne zadostuje za korake v PRAVO SMER. 7. 5. 2022 bo delavnica na Rogli – cena: 120€ vključuje delavnico, hrano in eno nočitev 21. 5. 2022 pa na Obali – cena: 100€ vključuje delavnico in hrano Za prijave in dodatne informacije mi pišite na Messenger ali na berta.rebol@gmail.com Pišite mi, če želite delavnico v vašem kraju. Da bo praznovanje v obojestransko korist pa vas vabim, da NASLEDNJIH 10 DNI (do 25. 3. 2022) IZKORISTITE 10% POPUST na ponudbo na moji strani www.notranjaharmonija.si 🌟✨🌟✨🌟✨🌟✨🌟✨🌟✨🌟✨🌟✨🌟✨🌟✨🌟✨🌟✨🌟✨🌟✨🌟✨ Bon za tapkanje ... Splača se razmisliti. Če nekomu podarite bon za masažo, je jasno, da mu želite sprostitev, užitek, počitek, boljše počutje, skratka nekaj dobrega. Če pa podarite bon za tapkanje, pa res ne škodi, če ima oseba tapkanje vsaj rada, še boljše, če je nora na tapkanje ali pa spada med versko blazne tapkalce , kakor si v šali rečemo tisti, ki se nam roka kar sama sprehaja po akupunkturnih točkah. Danes sem tapkala s 15-letnikom, ki mu je teta, versko blazna tapkalaka ;), tapkanje podarila za rojstni dan. Z najboljšimi nameni, seveda. In lepo vzgojeni nečak je darilo sprejel, ker teto spoštuje in ker sta povezana. No, pa se mi je na začetku srečanja pripeljalo vprašanje: - Za koliko (od 0 do 10) ti je danes všeč, da tapkava? - da vidim, koliko je ura. - Za 2.5, je ustrelil brez razmišljanja. - Hvala za iskren odgovor. Če ti bo na koncu všeč za 4, sem zmagala. :) Vklopila sem interni možganski brskalnik in izbirala informacije, ki bi ga lahko navdušile ter na kratko predstavila osnove. Obraz je govoril, da se ne dolgočasi in po tapkanju vdiha je rekel: - Sedaj me zrak bolj napolni. - Uau, kakšen dober opis. Odgovor me je iskreno razveselil. Potem pa sva se lotila njegove težave. Ne tiste, ki jo je opazila teta, ampak tisto, ki je bila danes na vrhu, zrela, da se prelije čez rob in odteče. Končala sva, ko je napetost popustila in ni imel več občutka, da ga nekdo drži za vrat. Ker darila nisva uporabila za načrtovano temo, sem mu ponudila, da se srečava še enkrat. - Zapiši mojo številko in me čez en teden pokliči, da se dogovoriva za tapkanje, če želiš. - Bom, pasalo mi je, da sem se pogovoril. Odleglo mi je. - Pa še nekaj. Za koliko ti je sedaj všeč tapkanje? - Za 5 - 6. - Uau, 100% izboljšanje. Za koliko pa ti je všeč Berta? - Za 7 - 8. - Hvala za super oceno. Se vidiva naslednji teden. POSEBNA PONUDBA DO 30.3.: TAPKANJE ZA ŠOLARJE V STISKI: 30€/uro Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje. Tapkanje poteka po video povezavi. Cenik na: www.notranjaharmonija.si Pišite na: berta.rebol@gmail.com, fb ali pošljite SMS na 040 516 280. Skupinsko tapkanje po spletu: V majhni zaprti skupini tapkamo enkrat tedensko 2 uri. V ceno 80€ je vključeno tudi eno individualno tapkanje (1,5h). Zbiram prijave za naslednji temi: - ŽALOVANJE: Smrti (sorodnikov, prijateljev, živali) in izgube (partnerja, službe, premoženja, statusa...) so del življenja. Ne moremo jih napovedati in ne moremo jim uiti. Pomembno je, da žalovanju, ki sledi izgubi, damo prostor in čas. Vabljeni na skupinsko tapkanje, kjer bomo v intimnem okolju skupaj pretapkali vse faze od šoka do zanikanja, jeze, pogajanja, globokega žalovanja do sprejemanja tega, kar je. - TRENUTNE STISKE: Vsak je osredotočen na svojo težavo in skupaj tapkamo ter sproščamo neprijetne občutke. V skupini poveste toliko, kot vam je udobno. Več o EFT dogodkih po Sloveniji najdete na http://eftnovice.blogspot.com/ Lep pozdrav, Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280 UČITELJICA, IZVAJALKA EFT "Vedno manj je tega, kar verjamem, in vedno več je tega, kar čutim."