LJUBEZEN NAMESTO ŽRTVOVANJA

Pozdravljen/a!

Pred kratkim me je poklicala prijateljica, ki občasno tapka z več različnimi izvajalkami.
»Berta, kdaj si kaj prosta? Prišla bi k tebi na tapkanje.«
Glede na to, da je iz Ljubljane, sem ji predlagala tapkanje po video povezavi.
»Ne, jaz bi prišla k tebi v tvoj raj na Seči.« Seveda nisem ugovarjala in sva se dogovorili za termin.

V preteklosti sva tapkali stisko, ko je hotela pustiti službo, pa je pretapkala takratno težko situacijo, ostala v isti firmi in dobila boljše delovno mesto. Tapkali sva tudi izzive v odnosih z najstniki, ki so sedaj že odrasli in so se odselili. Seveda so ob obeh glavnih temah hodili na površje spomini iz otroštva in njeni ranjeni deli, ki so čakali na priznanje in tolažbo.

»Tokrat bi s tabo rada tapkala zamero in prizadetost, ki se je v meni nabrala iz preteklih prepirov z možem. Zamerim mu, ker je znal poskrbeti zase, medtem ko sem jaz na prvo mesto dala družino, za katero sem se razdajala ne glede na "ceno, ki sem jo plačevala". Podpirala sem ga, ko je študiral ob delu in ko si je vzel čas zase. Kadar sem mu povedala, kaj vse jaz počnem, je to vzel kot očitek, čeprav sem mu hotela samo povedati, da veliko delam in sem zvečer utrujena. Nisem znala drugače povedati. On je to razumel kot zavrnitev in kritiko in izbruhal iz sebe vso napetost name…«

Ob tem uvodu sva tapkali rob dlani in obe začutili želodec, zato sva naredili kar nekaj zaporedij.

»Kako da ni videl, kaj vse sem naredila zanj, otroke in naš dom? Ko sem prišla iz službe, sem še celo popoldne delala doma, niti usedla se nisem … Zvečer sem bila crknjena, on bi se pa "malo pocrkljal". Po moji zavrnitvi in razlagi, da sem popolnoma izčrpana, je iz njegove užaljenosti vedno izbruhnil strupen prepir. In to se je vleklo kar nekaj let ...«
»Dokler si imela energijo, a ne?«
»Ja, dokler sem imela energijo.«

Ko sva se osredotočili na njune prepire in »njegove izbruhe«, je pojasnila:
»Njegovi skrajno besni, srditi pogledi, kot da me bo nalomil, čeprav ni nikoli dvignil roke nadme, so v meni vzbujali hud strah in tesnobo.
Oh, to je isti občutek, kot sem ga imela pri mami. Bala sem se je in tudi udarila me je kdaj. Takrat sem bila majhna in nikogar ni bilo, ki bi me zaščitil. Na milost in nemilost sem bila prepuščena tej njeni strupeni jezi.«
Čutili sva bolečine v glavi in želodcu ter slabost in tapkali po točkah.
»Se pa sedaj zavedam, da se je to verjetno dogajalo zaradi njene nemoči, sama je imela svoje "probleme" in ko je prišla iz službe je bila "sama za vse" in potem ni zmogla odreagirati drugače.
Ta mamina nemoč … ta nemoč mojih prednic, ko ne moreš več … vsa energija nemoči v tem prizoru … in ko sem bila jaz mama, sem bila ista … ne enaka, temveč čisto ista … Hudo mi je za mamo, ker sedaj vem, kako nemočno se je verjetno počutila, saj sem bila sama kot mama v podobnih situacijah. Uboga mami, kako je moralo bit' njej hudo. Podobno nemoč je verjetno občutila njena mama, ker so bili zelo revni, njen oče je pa še pil. Moji babica je bilo verjetno grozno hudo, ker otrokom marsičesa ni mogla nuditi, so imeli komaj za preživeti, bila pa je popolnoma nemočna glede moževega pitja. Čutim, kako so bile ženske pred mano nemočne, mučene, zlorabljane, zmanipulirane in izkoriščane… « Tapkala je zaprtih oči in se prepustila tem slikam in občutkom, jaz pa sem bila »nema« priča in ji držala prostor.

»Berta, ne morem verjeti … Vidim Marijo. Vidim to žensko, iz katere se širi svetloba v vse smeri. Čista ženska energija, ženska milina, ljubezen, ne žrtvovanje. Kako je bila šele ona nemočna pod križem, pa je ostala svetloba v njej. Ženske ne znamo spustiti te ranjenosti.«

»Izgubile smo stik z božansko močjo …«
»Ja, izgubile smo stik z božansko močjo … slabi me … čutim nemoč. Kako lahko nemoč spremenim v moč? Mami nisem smela ničesar reči. Nisem smela povedati, kaj čutim in kako se počutim in sem se naučila tlačiti občutke v sebe.«

Vprašala sem jo, ali lahko vidi kakšno takšno situacijo iz otroštva.
»Ko je bila mama izčrpana in nemočna, se je usedla na stol. Predstavljam si, da grem k njej. Mama, tole (kar čutiš) ni ne moje, ne tvoje … Mama, ti nisi nemočna. Naučili so te, da si nemočna in zato nisi znala drugače … Prasci … Ti in jaz in vse ženske smo se sesedale pod težo strahu. Ampak jaz nisem samo prestrašena punčka, jaz sem veliko več …«

Povedala je, da je v želodec začela prihajati toplota, krč pa je še vztrajal.

»Krčevito se oklepam strahu, kaj pa če me ne bodo imeli radi, če bom jaz močna. Moč obsojam, ker lahko prinese veliko slabega in se jo bojim. Kaj če bom tudi jaz zlorabljala svojo moč?«

Prosila sem jo, da se prepusti domišljiji in poišče prizor, ki bi predstavljal te občutke.

»Sem ujetnica. Moja ječa je jeklena kletka. Na ta način so me odrezali od energije. Vendar jaz sem »love and light« (ljubezen in svetloba) in bleščeče sijem. Tega mi nihče ne more vzeti. Vidim, da mi je bilo odvzeto vedenje in zavedanje, kdo sem jaz.
Bolečina v želodcu se raztaplja in spet čutim toploto. Tudi jeklo se počasi topi in razblinja … Vendar temelji ostajajo, temelji so močni. Narejeni so bili za vedno. Ne, narejeni so bili, da jaz verjamem, da so za vedno. Če tega ne bom več verjela, pa bo vse razpadlo. Vidim kamne … Kaj bo, če se še to podre? Strah me je, da bo treba potem vse na novo postaviti. Kako? A znam? Bom zmogla?
Čutim, da od zgoraj sije name in spodaj se povezujem z Zemljo. Čutim pretok.
Še vedno me je strah, da bom kaj narobe postavila in dvomim, da bom postavila tako, da bo dobro zame. Še vedno čutim strah pred lastno močjo.
Ali bom znala/zmogla živeti z lastno močjo?
Kaj če sem dopustila, da so drugi zlorabili mojo moč?
Sem pristala na to, da bi me imeli radi?
Preslepili so me …
Nisem vedela, da moram imeti najprej sama sebe rada. Kot da so me zmanipulirali, da moja ljubezen do sebe ni ta prava, ta prava je ljubezen drugega do mene in tako sem jo vedno iskala pri drugih …«

Po treh urah tapkanja, seveda klientka ni vedela, koliko časa je minilo, saj je med tem potovanjem izgubila občutek za čas, se je odločila, da bo ostanke strahu pred lastno močjo in manipulacijo z ljubeznijo odložila na zlat pladenj na daritveni oltar ter prosila za transformacijo te energije v svetlobo in ljubezen.

Potem sva obsedeli obe presenečeni in hvaležni, kaj vse se je odvilo in sprostilo v tem času. Klientka je bila vesela, da se je poslušala in se pripeljala na srečanje v živo in jaz, da za njo nisem imela naročene nobene druge stranke, saj je po tapkanju potrebovala počitek in čas zase, preden se je lahko usedla v avto in se odpeljala.

Draga Berta,

to je bilo po mojem eno mojih najbolj intenzivnih tapkanj, pa tapkam že skoraj 10 let, v katerih sem že večkrat tudi individualno tapkala z različnimi izvajalkami.

Pa da začnem na začetku. Ko sem ozavestila, kako se še danes ob prepirih z možem v meni dvigne nakopičena zamera in prizadetost ter kako mi/nama to "popolnoma nič ne koristi", sem prav začutila, da želim to pretapkati s teboj in to v živo, čeprav sem se samo zaradi tega pripeljala na obalo.

Po tapkanju sem bila prav fascinirana, kako se je "zgodba" razvijala iz tega mojega izhodišča - zamera, ker sem se jaz v preteklosti toliko odrekala in "žrtvovala" (seveda je bilo to povsem prostovoljno 🙂), mož pa ne, in prizadetost iz najinih prepirov, vse to pa se je kopičilo leta.

Vsekakor pa še nikoli pri tapkanju nisem čutila tako močnih fizičnih občutkov. Že v prvi tretjini najinega tapkanja se je pričelo intenzivno mravljinčenje (pomislila sem na energijo iz matere Zemlje) v stopalih (čudovito je bilo, ker sva bili bosi), ki se je v nadaljevanju postopoma širilo po mečih, stegnih, skozi medenico do pleksusa. Prav tako sem občutila "energijo", ki je prihajala z vrha preko temena.

Tapkanje je bilo tako intenzivno, da ko sem po tapkanju želela vstati, me noge sploh niso držale in sem se dobesedno sesedla na kavč in potrebovala dobrih 10 minut, da sem zmogla vstati.

Do sedaj tudi še nikoli nisem v svojih tapkanjih neke silhuete, ki sem jo "zagledala" v mislih, "prepoznala" kot Marijo. 

Moram reči, da sem resnično srečna, če bom v naši družinski verigi prekinila ali vsaj omilila neke "vzorce", ki so se verjetno ponavljali skozi številne generacije in "si vzela nazaj svojo moč".

Po najinem tapkanju sem bila prav izčrpana, kot da bi pretekla maraton 🙂 - saj verjetno sem ga.

Kar sem spomnim za nazaj, je bilo v mojem življenju dosti neke "teže" - moraš se potruditi (za vsako ceno), moraš potrpeti, stisni zobe, saj ti to zmoreš, saj lahko narediš še več... Kar sem opazila v dneh po tem tapkanju pa je, da se počutim bolj lahkotno, z možem se več smejeva,... Me zanima kako bo, ko se bova naslednjič skregala 😉.

Ko bom tole odposlala sem bom verjetno spomnila še kaj, kar bi lahko napisala ...

Od srca hvala, ker si bila ob meni in mi nudila "prostor", da se je to tapkanje odvilo tako, kot se je.

En velik srčen objem, M

***************************************************************************************************
8.8.2022 moja objava ma fb

Zadnje dni opažam, da se ponavlja vzorec. 

Na tapkanje prihajajo klienti z zgodbami, ki smo jih že tapkali skupaj ali pa so jih oni sami. Ampak pri vseh se pojavi še en nov, do sedaj neopažen vidik zgodbe, ki nosi v sebi globoko bolečino. V tej bolečini s(m)o se oklenili rešilne bilke in razvili strategijo, ki je delovala ... leta ... desetletja ... in sedaj je ta ista strategija ovira za korak naprej ali (le) za mir v duši. Mogoče je bila rešitev biti najpametnejši, poskrbeti za druge, se umakniti v ozadje, biti prvi, najglasnejši ... ali biti tiho ... in se odpovedati delu sebe, ki je nasprotje te lastnosti.

Groznooo težko se je odpovedati nečemu, kar nam je mogoče rešilo življenje, nas potrjevalo in nam dalo veljavo. In groznooo težko je dati prostor in veljavo odcepljenemu, zanemarjenemu in poteptanemu delu sebe.

Kot sem rekla na začetku, take stvari smo že tapkali, ampak sedaj se mi zdi, kot da življenjske situacije vsakega posameznika tako stisnejo, da mora iz sebe počistiti še zadnje in tudi najbolj skrite občutke bede, strahu, sramu, žalosti, jeze, zamere, obupa, nemoči … 

Kot da moraš čisto do konca izprazniti in počistiti tubo zobne paste …
Potem za nagrado dobiš novo, tako, ki ti da najbolj bleščeč nasmeh.

#eft #tapkanje #tukajsemzate #vobjemuvarnosti 

Priporočam, da na lastni koži izkusite individualno tapkanje.
Tapkanje poteka po video povezavi. Cenik na: www.notranjaharmonija.si
Pišite mi na: berta.rebol@gmail.com, fb ali pošljite SMS na 040 516 280.

Več o EFT dogodkih po Sloveniji najdete na http://eftnovice.blogspot.com/ 

Lep pozdrav,

Berta Rebol, Notranja harmonija s.p., 040 516 280

UČITELJICA, IZVAJALKA EFT

"Vedno manj je tega, kar verjamem, in vedno več je tega, kar čutim."