POSLEDICE SPOLNE ZLORABE 1.

 

POSLEDICE SPOLNE ZLORABE so številne in različne, vključujejo tako fizično kot psihično področje človekovega delovanja. V večini primerov gre za dolgotrajne in zelo škodljive vplive, ki močno zaznamujejo in spremenijo človekovo življenje.

"Blagor tebi, ti se nikoli ne razjeziš," je rekla prijateljica. 

"No, ni res, da se nikoli ne razjezim, gotovo pa se manjkrat, kot bi si želela."

"Jaz bi se rada manj jezila. Zakaj se pa ti hočeš jezit?"

"Ker menim, da ima vsako čustvo svoje mesto, svojo vlogo in namen. Imam občutek, da imava obe problem, le vsaka v drugo stran."

Približno tako je potekal pogovor pred nekaj tedni in v njem sem mimogrede spet izrazila namero, ki ji sledim že nekaj časa. Poskušam priti v stik z jezo. Bila sem na dveh različnih delavnicah, kjer sem videla, da je ne morem izraziti, oziroma, da sem pri jezi najbolj zablokirana.

Jeza: Intenziven občutek nezadovoljstva in/ali sovražnosti. Nastopi v primeru oviranosti, neugodja, lahko pa tudi v situaciji ali ob vedenju, ki ga doživljamo kot provokacijo. Jeza se sproži, kadar menimo, da je druga oseba (lahko tudi okoliščine) neupravičeno/samovoljno okrnila naše vrednote ali pravice. Gre za čustvo, ki nas usmerja v ravnanje, ukrepanje. (https://www.psihoterapija-ordinacija.si/ose.../slovar-custev)

Pogosto sploh ne začutim, da so okrnjene moje pravice, zato ne pride do akcije. Meje. Ja, vem. Ko so meje porušene v zgodnjem otroštvu, se s tem tako ali drugače ukvarjaš celo življenje.

Prejšnji teden sem s kolegico tapkala spomin na situacijo, ki se je zgodila pred kratkim. Z družbo sem šla zvečer ven in zgodilo se je, da sem ostala sama. Čakala sem, da se mi ostali pridružijo. V glavi sem imela nekaj idej, kaj bi lahko naredila, vendar nisem naredila ničesar. Ničesar. Čakala sem. Nestrpno. Razočarano, ker mi nastala situacija ni bila všeč.

Z izvajalko sva tapkali: čakam in nič ne naredim, nič ne naredim, nič ne naredim... Ker občutek dolgooooo ni popustil, me je izvajalka povabila, da "pogledam" v otroštvo, ali je tam kakšen podoben zapis. Rekla je: "Ali lahko pomisliš nase, ko si bila majhna, stara do 5 let? "

Katapultiralo me je v dogodek spolne zlorabe. Tapkava in govorim: Nič ne naredim, čakam, da mine... in čutim bolečino v želodcu, ki gre gor do grla, čakam, da mine, ni mi prav, vendar samo čakam, da mine, ne paše mi, vendar čakam, da mine, čutim tesnobo, nič ne naredim, čakam, da mine...

Počasi pride v telo nekaj zavesti in ideja, da bi kričala, tulila, se premaknila, norela, mahala, brcala, ne smem biti tiho in pasivna. Ko se zbere dovolj energije, vidim premik v filmu, ki ga gledam v svoji glavi: tulim, maham, kričim, norim ... oseba poleg mene je nepremična, jaz maham, nič se ne zgodi, jaz kričim, vse drugo stoji...

Na misel mi pridejo besede: Pejt stran!!! Dej mi mir!!! Pusti meeee!!! Pusti meeeee!!! Vendar tega ne smem reči, ker... tečejo mi solze.

Kolegica mi predlaga, da nadaljujeva s pristopom Matrix Reimprinting - Ponovno vtiskovanje v matrico, ko naj bi k mali nemočni Berti prišla velika odrasla Berta in ji nudila tolažbo in varnost. Z vso energijo, ki jo imam na razpolago, se uprem: "Neeee, nočem velike Berte, pusti me na miru. Zame je rešitev, da me pustiš na miru. Pejt stran!!!" Zagledam se stisnjeno v kot in si želim samo mir. Ko sem sama, sem OK, takrat sem varna. To spoznanje me pretrese.

Zagledam malo Berto v veliki beli krogli. To je to. "Ne hodi mi blizu." Tako živi in tega se ne zaveda. Varnost = sama sem, hkrati pa je v tej krogli ujeta in komunikacija z zunanjim svetom je omejena.

"Čeprav sem v tej krogli ujeta in varna, se sprejemam taka, kakršna sem. Varna, ujeta, v beli krogli, sama..." Nekaj časa tapkava in rečem: "kot da se je čas ustavil, ujeta v beli krogli, varna, sama..." Z izvajalko sva obe začutili, da ne zmorem več in da se bom k tej beli krogli vrnila drugič.

Posledice zlorabe so velikokrat hujše od samega dejanja zlorabe, ker se takrat oseba izklopi. Mnogi povsem običajni življenjski dogodki lahko sprožijo preživetvene mehanizme, ki so se izoblikovali v travmatičnih okoliščinah.

P.S.: Nekaj dni po tapkanju sem mirno postavila mejo, s katero sem odlašala eno leto. Bila sem slišana in upoštevana.

Če želiš več informacij o tapkanju in kako si z njim pomagaš, mi piši na berta.rebol@gmail.com.

www.notranjaharmonija.si

PROMETNA NESREČA

 

"Sin je bil z mano v avtu, ko se je zgodila PROMETNA NESREČA," mi je pred nekaj dnevi pisala skrbna mamica. "Zelo veliko sva se pogovarjala, vendar strahu ne more predelati. Prišla sva do točke, ko je rekel: "Mama, mene je še vedno strah in tega ne morem premagati." Ali bi mu lahko pomagali s tapkanjem?"

Glede na to, da ima 6 let, sem mami predlagala, da najprej tapka ona in da jo bom naučila, kako naj tapka s sinom. Tapkali sva on-line in ravno zaključevali srečanje, ko je v sobo vstopil bodoči prvošolec. Najprej je kukal od strani in sem videla le eno oko 😊, kmalu pa je zadržanost popustila in se je pokazal cel. Opisoval mi je, kako je doživel prometno nesrečo, mamica pa ga je medtem tapkala po akupresurnih točkah. Kasneje mi je pokazal še novo šolsko torbo - otroci zelo jasno pokažejo, koliko časa naj traja tapkanje 😉.

Danes sva se spet videli z mamico in povedala mi je: "Sin mi je sam od sebe rekel: Veš, mama, od kar si ti meni tisto delala (pokazal je na tapkanje), se še vedno spomnim nesreče, ni me pa več strah."

Ali bi tudi ti odtapkal/a kakšen strah?

www.notranjaharmonija.si

ALI JE BOLJ POMEMBEN OPRAVLJEN IZPIT ALI ODNOS Z OTROKOM?

Ko se name obrnejo starši, ki iščejo pomoč za svoje otroke v stiski, jih prosim, da tudi sami pridejo na tapkanje. Pomembno mi je, da spoznajo tehniko, da sprostijo svojo frustracijo in da mogoče dobijo drugačen pogled na situacijo.

Sredi julija sem tapkala z mamo, ki je bila v stiski, ker ni vedela, kako naj do učenja pripravi hčerko, ki ni naredila popravnega izpita. Sama je končala dva študija in je čutila frustracijo ob hčerkinem brezvoljnem obnašanju.

Mama: "Ne uči se. Nikamor se ne premakne. Ubila bi jo." (Ubila bi jo, v tem kontekstu ne pomeni namere, ampak izraža jakost jeze.)

Tapkali sva cel krog in jakost občutka ni popustila. Povabila sem jo, da se prepusti toku misli, medtem ko sem jaz ponavljala za njo in sva skupaj tapkali po točkah. "Ne vem, kaj naj naredim... Nimam energije, nimam volje, nimam veselja. Sem apatična. Sploh ne vem, zakaj živim. Silim se zaradi otrok. Jaz se komaj premikam. Vstanem samo zato, ker moram plačat' račune in kredit. Kako je to življenje brez smisla. Od zmeraj sem taka. Nikoli ne čutim veselja. Nasmeh si nadenem kot masko za med ljudi. In to mi jemlje ogromno energije. Kdo me bo pa poslušal, če bi povedala, kako mi je? Nič lepega nimam za povedat'. Itak mi ne bo nihče verjel. Vsem sem odveč..."

Ko je pomolčala, sem rekla: "Nihče mi ni verjel. Bila sem odveč."

In je nadaljevala: "Mama me ni poslušala, njej sem bila odveč. Sploh je ne zanima, kako se počutim. Še vedno me sili, da se delam, da je vse super, da se delam popolno. Če je manj kot popolno, ona ponori. Nič ni dovolj dobro zanjo. Karkoli sem naredila, ni bilo prav zanjo. Poniževala me je: gnoj, lenoba, škoda, da si živa. Kot da me je klofutala, tepla z besedami. Žalila me je in zahtevala spoštovanje in hvaležnost. Jezna sem, razbila bi jo, stolkla bi jo, ubila bi jo..., vendar je ne smem obsojat. Govorila mi je: "Celo svoje življenje sem žrtvovala za otroke. Če ne čutiš spoštovanja in hvaležnosti, je nekaj hudo narobe s tabo."

Mama že obiskuje psihoterapijo, saj je bilo njeno otroštvo prežeto s travmami, s pomočjo tapkanja pa je sprostila še en del cele zgodbe. Ugotovila je, da je hči enako brez energije kot ona sama in da ji gre zato še bolj na živce. Vprašala sem jo, ali je bolj pomemben opravljen letnik ali njun odnos. Seveda je bil odgovor jasen, čeprav tega prej ni videla na ta način. 

Predlagala sem ji, da šole in učenja ne omenja vsaj do začetka avgusta in da ta čas nameni druženju, kopanju, sprostitvi in povezovanju s hčerko. Poročala mi je, kje vse sta bili in kaj sta počeli. Čez nekaj dni pa je hči sama vzela knjigo v roke in se dogovorila za inštrukcije.

Konec avgusta je naredila popravni izpit. 😍

www.notranjaharmonija.si