TRMA

Pred kratkim sem s klientko tapkala na temo njene otroške trme. Trma je naravni razvojni proces, s katerim otrok preizkuša meje, gradi občutek jaza in uči druge, kaj mu ustreza in kaj ne. Energija trme brani notranjo mejo in občutek lastne vrednosti. Skratka, trma ni otrokova zlonamernost, temveč komunikacija potrebe in iskanje lastne identitete.

Napačni odzivi na trmo

Ko se starši in skrbniki na trmo odzivajo s kaznovanjem, posmehom ali ignoriranjem, otrok dobi sporočilo, da je njegova notranja izkušnja napačna. Pogoste so etikete (“trmast”, “tečen”, “neposlušen”, "zahteven", "razvajen") in te v otroku utrjujejo sram in občutek, da je njegova narava nesprejemljiva.

Posledice takih odzivov

Na ta način izgubimo stik s svojo pristnostjo in si kot odrasli ne upamo izražati nestrinjanja, se umikamo konfrontaciji ali pa smo v stalni defenzivi. Postanemo perfekcionisti, se pretirano prilagajamo in vsem ustrežemo ali pa obtičimo v otroški trmi in smo vedno “na bojni nogi”. Živimo v notranji razklanosti med: “moram biti dober” vs. “hočem biti jaz”, kar utrjuje stres v telesu.

Vabim vas, da začutite svojega notranjega otroka, ki se je »zataknil« v trmi, se povežete z njim in ga osvobodite. Spodnje zaporedje je povzetek tapkanja, ki je privrelo iz občutkov moje klientke.

Karate točka:

Čeprav čutim to svojo trmo, svojo šobico, svoj ranjeni ponos in sem bila zaradi nje kregana, se odločam, da ostanem z njo in jo končno sprejmem.

Čeprav me trma tišči v pleksusu kot rdeč komet, dovolim, da jo pogledam in jo slišim.

Čeprav je bila moja trma vedno obsojana, se odločam, da ji danes dam prostor in s tem sprejemam sebe.

Po točkah:

Moja trma, moja šobica,

moj ranjeni ponos.

Zakaj me kregate,

samo jaz vem svoje stvari.

Jaz hočem in jaz nočem …

legitimno to čutim.

To je moja legitimna pravica –

brez obsojanja.

Ko nečesa nočem, se izogibam,

ker se bojim sodbe.

Dovolim si vsa čustva in občutke.

Tudi trma je del mene, tudi to sem jaz.

Sprejemam vse dele,

ki so bili obsojani od drugih in od mene.

Sem različna, smo različni,

sem tudi trmasta.

Za celo vojsko energije je v tej trmi.

Vse je pripravljeno za boj, za dovoljenje,

da lahko mislim, kar mislim

in čutim, kar čutim.

Trda, močna, napeta, borbena, oborožena trma,

ki hoče ubraniti pravico,

da sem, kakršna sem.

Če popustim, kje sem potem jaz?

Nič ni narobe z mano, če sovražim.

Ta trma me je ohranjala pri življenju

in končno jo prepoznavam.

Tišči me v pleksusu kot rdeč komet –

gori in tišči ven.

Končno sem jo pogledala.

Čutim, kar čutim, in to je ok.

Mislim, kar mislim, in to je ok.

Jaz sem, ki sem, in sem ok.

Čutim, kako sem se morala boriti

in se še vedno borim – preživetvena trma.

Moja misel ima pravico do obstoja.

Ni treba, da me je strah ali sram.

Ne morem biti samo srečna in ustrežljiva,

lahko sem tudi nesrečna in tečna.

Lahko preživim, če me ne sprejemajo

in me ne marajo.

Lahko preživim mentalno, čustveno in fizično,

čeprav me član družine ne sprejema.

Nisem vsem po godu in to tako je – jaz preživim.

Moja trma je kar malo utrujena,

končno se z njo ukvarjam.

Lahko bo počivala,

lahko se neham sekirat, kaj kdo čuti.

V prsih me tišči sprejemanje tega,

da trma samo je in da se je ne obsoja.

Tišči to, kar ovira sprejemanje:

obsodbe, zastareli pogledi o občutkih in čustvih.

Imam osnovno pravico,

da čutim, kar čutim, brez obsojanja.

Lahko me je strah, lahko sem žalostna,

prestrašena, zdolgočasena, v šoku.

Lahko čutim neprijetna čustva,

lahko me boli, nič ni narobe.

Vse to, kar je bilo prepovedano,

zdaj dovolim, da odteče.

Naj se očisti in uredi tako,

kot je zame najbolje.

Moja trma lahko popusti.

Začutim, da se ta energija nežno razkraja

in daje prostor miru.

Moje telo si lahko odpočije,

moja notranjost se umiri.

Dovolim si biti jaz –

včasih trmasta, včasih mehka, vedno pa živa.

V sebi najdem prostor, kjer sem varna,

kjer se lahko sprostim.

Ni mi treba več na boj.

Lahko samo sem, taka kot sem.

In to je dovolj.


Vabljeni na individualno tapkanje on line ali v varno okolje terapevtskih sob v Ljubljani ali v Novem mestu.
Oktobra vas vabim na skupinski tapkanji v Novem mestu. 6. in 20. 10. se bomo dobili ob 19.00 v krasnih prostorih Centra za krepitev duševnega zdravja in kakovosti odnosov NM (Adamičeva ulica 2). https://www.facebook.com/ckd.nm/

www.notranjaharmonija.si